'Kresalova krši zakon o parlamentarni preiskavi'

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal z zavračanjem zahteve komisije po predložitvi ustreznega gradiva krši 14. člen zakona o parlamentarni preiskavi in onemogoča izvajanje preiskave, je po današnji zaprti seji komisije za štetje t. i. izbrisanih povedal predsednik komisije Robert Hrovat (SDS).

Hrovat je izpostavil, da je komisija 13. julija na ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) poslala zahtevo za poročilo o izvajanju odločb izbrisanim, za statistične podatke o številu izdanih, vročenih in nerešenih zadev v zvezi z izdajanjem odločb ter za seznam javnih uslužbencev, s katerimi je bila leta 2004 sklenjena podjemna pogodba za izvajanje upravnih dejanj v upravnih postopkih v zvezi z dajanjem odločb.

Ministrica je zahtevo po besedah predsednika komisije zavrnila, da se teh oseb ne bi ponovno izpostavljalo dodatnim pritiskom. Hrovat je poudaril, da je to za komisijo nesprejemljivo, ker se s tem ovira njeno delo, saj onemogoča določanje prič. "Mislim, da bo ravno ta spis tisti odločujoči, ki bo najbolj pripomogel k temu, da se potrdi ali ovrže sum, da je bilo pri štetju t. i. izbrisanih kar koli narobe," je povedal.

Ponoven poziv ministrici

Po njegovih besedah je komisija danes soglasno sprejela sklep, da ponovno pozovejo ministrico, da izroči vso zahtevano dokumentacijo, vključno s spiskom omenjenih uslužbencev ministrstva.

Na današnji seji so sicer člani komisije po besedah njenega predsednika soglasno sprejeli sklep o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. Kot je dejal, so si v državnem zboru že pridobili vse potrebne zakonske podlage in pravilnike. Poleg že navedenih podatkov komisija od MNZ zahteva tudi dostop do vsega gradiva, ki ga je direktorat za upravne notranje zadeve predložil vsakokratnim ministrom glede oseb, ki jim je 26. februarja 1992 prenehala prijava stalnega prebivališča v Sloveniji.

Prav tako člani komisije zahtevajo gradivo, ki ga je sektor za informacijske storitve upravnih notranjih zadev posredoval vsakokratnim ministrstvom, in spisek vseh direktorjev direktoratov na upravnih notranjih zadevah.

Komisija gradivo zahteva tudi od ustavnega sodišča, in sicer kopijo dokumentacije, ki jo je ustavno sodišče pridobilo od MNZ in je bila podlaga izračuna in določitve števila oseb, ki so bile 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva prenesene v evidence, ki se vodijo o tujcih, je povedal Hrovat.
Predsednik komisije pričakuje, da bodo zahtevano gradivo prejeli v roku dveh ali največ treh tednov. Na naslednji seji bodo tako predvidoma že oblikovali dokazni sklep, na katerem bi med drugim opredelili prve priče.

Glede varstva osebnih podatkov javnih uslužbencev je Hrovat še dejal, da komisija potrebuje le njihova imena in priimke, da jih lahko kot priče povabijo na zaslišanje. Kot je pojasnil, gre za "ključne ljudi", saj so ravno ti prenašali podatke iz ročnih evidenc v elektronske. "Iz gradiv, ki smo jih dobili, se nakazuje, da je tu prišlo do pomanjkljivosti," je poudaril.

Sicer pa so bili vsi današnji sklepi po besedah predsednika komisije sprejeti soglasno.

'Zaposlene želimo zaščititi pred šikaniranjem'

Kresalova se je na Hrovatove očitke odzvala, češ da je hotela zaščititi zaposlene pred šikaniranjem. Kot je povedala, "smo na ministrstvu za notranje zadeve komisiji predložili vso dokumentacijo, ki so jo zahtevali. Predložili nismo le imen zaposlenih, ki so sodelovali v postopkih. Uslužbenci so bili namreč že deležni številnih pritiskov in šikaniranja,'' je v izjavi dejala Kresalova.

Ministrica je še dodala, da Zakon o parlamentarni preiskavi ne govori jasno o seznamih uslužbencev, pač pa gre za ugotavljanje političnih funkcij, ki jih uradniki nimajo. Ministrica je zaključila, da "bomo zaprosilo za imena temeljito preučili, ker gre za resno ustavnopravno vprašanje".

Sicer pa po njenih besedah zakon o parlamentarni preiskavi glede tega vprašanja ni jasen, saj ne govori o seznamih uslužbencev. "Predmet parlamentarne preiskave je ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, te pa uradniki nimajo. Imamo jo ministri," je poudarila.

Glede razlik v štetju izbrisanih je Kresalova povedala, da reševanje tega problema traja že 17 let. V vmesnem času je po njenih besedah prihajalo tako do reorganizacije znotraj ministrstva kot tudi do spremembe v upravljavcih posameznih baz, vmes pa so bili tudi urejeni posamezni registri. "In v tem času in zaradi teh tehničnih sprememb so se spreminjale tudi številke," je pojasnila.

Na vprašanje, kako daleč je medresorsko usklajevanje zakona o izbrisanih, pa je povedala, da je to usklajevanje zaključeno. "Prejeli smo še nekaj pripomb. Te sedaj vnašamo v zakon, tako da predvidevamo, da bo v zelo kratkem času šel naprej v postopek," je dejala. Predvideva, da bi v novembru zakon že moral iti skozi vladne postopke.