Tri krave poginile zaradi antraksa

Na kmetiji v Žičah pri Slovenskih Konjicah so pri treh poginulih kravah našli sled vraničnega prisada oziroma antraksa, zato ima le-ta sedaj prepoved prometa z živalmi, razvažanja gnoja ter klanja živali. Analiza četrtega primera iz iste kmetije bo končana v ponedeljek.

"Da, bolezen je potrjena, a razloga za paniko ni. Bacil antraksa se na ljudi prenaša z neposrednim stikom s krmo ali živaljo, pa še to samo z odprto rano ali sluznico. Gre za kožno bolezen, ki je ozdravljiva z antibiotiki,“ so za 24ur.com razložili na Veterinarski upravi republike Slovenije, kjer so o zadevi že obvestili vse pristojne službe in sprejeli potrebne varnostne ukrepe.

Zadnji primer te bolezni pri ljudeh je bil leta 1983 v Kamniku, pri živalih pa leta 2001 na Goriškem, so še pojasnili.

Razlogov za paniko ni

Predstavniki celjskega območnega urada veterinarske uprave so na novinarski konferenci prebivalce pomirili z dejstvi, ki zagotavljajo, da ni razlogov za paniko.

Lastnik omenjene kmetije Jože Očko je zagotovil, da je njihova kmetija vključena v kmetijsko-okoljske programe, zato je za živino poskrbljeno celo nadstandardno, ves čas pa zgledno sodelujejo z veterinarji. Dogodek jim je poleg izgube živine, ki je njihov glavni vir dohodka, prinesel tudi dodatne stroške za izvedbo vseh ukrepov po odkritju okužbe, saj antraks ni na listi A, ki bi omogočal ukrepanje na državni ravni.

Vodja konjiške veterinarske postaje Slavko Hren je pojasnil, da zaenkrat še ne vedo, kako je omenjena okužba prišla na to območje, ena od možnosti je tudi prenos iz tri kilometre oddaljenega najbližjega okuženega območja, za katerega so bili prepričani, da je že ozdravljeno. Kot je dejal, bodo na veterinarski upravi naredili vse, da bi bolezen zadržali v sedanjih okvirih ter s tem zaščitili kmetijstvo, ki v tem delu Slovenije živi predvsem od živinoreje. "Od trenutka, ko je bil potrjen pozitiven test na antraks, smo opravili vse osnovne ukrepe. Lastniku smo dostavili razkužilo, prepovedani so bili promet živali, razvoz gnojevke in prodaja krme, zagotovili pa smo tudi cepivo ter živali že cepili," je dejal Hren in dodal, da trenutno na kmetiji izvajajo potrebni nadzor.

Direktorica veterinarskega urada Celje Andreja Bizjak je med drugim pojasnila, da so v Sloveniji v zadnjih 50 letih registrirali 78 območij, kjer se je pojavila omenjena bolezen. Kot je poudarila, ne gre za hudo nalezljivo bolezen, je pa neprijetna zaradi precej odpornega povzročitelja, ki ga je zelo težko uničiti. Po njenih besedah je prenos z živali na človeka mogoč, zlasti pri ljudeh, ki delajo z okuženo kožo ali mesom, vendar predvsem preko poškodovane kože, in ni zelo pogost.

Da ne gre za veliko tveganje, je potrdila tudi direktorica konjiškega zdravstvenega doma Mihela Pugelj, ki je izpostavila, da je okužba mogoča zgolj z živali na človeka, nikakor pa ne s človeka na človeka ali morda iz vodnih virov.

Čeprav se v Žičah nahajajo tri nahajališča pitne vode, je tudi direktorica tamkajšnje komunale Špela Hlačar zagotovila, da nevarnosti okužbe ni, saj je čistilna naprava poleg dezinfekcije s klorom opremljena tudi s t. i. UV dezinfekcijo, ki bi še pred uporabo občanov izločila tovrstne snovi.

Konjiški župan Miran Gorinšek je lastniku kmetije že obljubil vsaj delno pomoč pri financiranju ukrepov za odpravo okužbe iz občinskega proračuna, na državo pa apeliral, da poskrbi vsaj za potrebno vakcinacijo na prizadetem območju.