V največji stavki je sodelovalo 80 tisoč zaposlenih

Slovenija ni država z dolgo zgodovino stavk in se tudi ne more primerjati z Italijo ali Grčijo, kjer so ljudje na ulicah večkrat na leto, vsekakor pa ni povsem neizkušena na tem področju.

Pred današnjo stavko se je z rekordnim številom udeležencev ponašala prav zadnja stavka javnega sektorja, ki se je začela 27. septembra 2010 in je trajala tja do 13. oktobra. Po dostopnih podatkih je sodelovalo 80.000 zaposlenih. Med drugim so stavkali policisti, cariniki, veterinarji, zaposleni na upravnih enotah, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu, sociali in kulturi. Sporazum o zamrznitvi stavke so predstavniki vlade in 21 sindikatov javnega sektorja podpisali 5. oktobra, 13. oktobra pa se je stavka končala.

V samostojni Sloveniji pa so prvi stavkali zdravniki in zobozdravniki v sindikatu Fides, ki so decembra 1993 zahtevali sklenitev kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Taisti zdravniki in zobozdravniki so bili v začetku leta 1994 še vedno nezadovoljni, zato so 10. in 11. januarja spet stavkali. 14. decembra pa so uprizorili še opozorilno stavko za izboljšanje socialnoekonomskega položaja zdravnikov in zobozdravnikov.

V naslednjih letih so se k stavki zatekle še druge skupine poklicev:

1996
18.–20. marec – Novinarji RTV Slovenija v Ljubljani, Mariboru in Kopru so začeli stavkati zaradi nespoštovanja kolektivne pogodbe, podpisane leta 1992, ki je veljala za vse poklicne novinarje v Sloveniji.

21. marec–12. april – Zaradi neuspešnih pogajanj z vlado so začeli stavkati zdravniki in zobozdravniki sindikata Fides. Stavkali so do 12. aprila, ko so z vlado podpisali sporazum in aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike.

22. maj – Univerzitetni učitelji in delavci v znanstveno-raziskovalnih inštitutih Univerze v Mariboru so izvedli opozorilno stavko.

26. junij – Sindikat državnih in družbenih organov je na več slovenskih okrajnih in okrožnih sodiščih pripravil opozorilno stavko sodnega osebja. Delavci v pravosodju so zahtevali povečanje plač, sprejem novih sistematizacij z ustreznimi nazivi delovnih mest in takojšnjo sklenitev pogodbe o pogojih dela sindikata na sodiščih.

1998
23. februar – Radiofiziki, zaposleni na Onkološkem inštitutu, so izvedli opozorilno stavko in zahtevali zvišanje plačne osnove.

31. marec – Zaposleni v visokem šolstvu in znanosti na obeh slovenskih univerzah in nekaterih raziskovalnih inštitutih so izvedli opozorilno stavko.

2000
6. oktober – Zaposleni v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, lekarnah, domovih za ostarele, zavodih za zdravstveno varstvo in centrih za socialno pomoč so izvedli dvourno opozorilno stavko.

10. oktober – Splošna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov z zahtevo po uresničitvi aneksa iz aprila 1998 o dokončni uskladitvi zdravniških plač s sodniškimi.

2001
15. junij – Sindikat farmacevtov Slovenije Sifarm je pripravil dvourno stavko, ki je potekala v večini lekarn po Sloveniji.

2002
19. marec – Začela se je dvotedenska splošna zdravniška stavka oz. posebna oblika protesta. Zdravniki in zobozdravniki so do 5. aprila delali po 40 ur tedensko.

2004
25. maj – Potekala je enourna opozorilna stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ker predstavnikom zdravniškega sindikata Fides in ministrstva za zdravje ni uspelo doseči dogovora glede delovnega časa zdravnikov.

3.–6. oktober – Začetek splošne stavke slovenskih novinarjev zaradi zahteve po začetku pogajanj o nacionalni kolektivni pogodbi za novinarje. Novinarji so stavko prekinili po treh dneh, čeprav združenje za tisk in medije pri GZS stavkovnih zahtev sindikata ni sprejelo v celoti.

2006
3. marec – Enaindvajset sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča je sklenilo, da bodo zaradi plačne reforme v sodstvu delali le toliko, kot od njih zahteva sodniška norma. Pridružili so se jim še sodniki preostalih oddelkov omenjenega sodišča.

2007
7. maj – Policijski sindikat Slovenije je na mejnem prehodu Dolga vas izvedel enourno opozorilno stavko.

26.–27. november – Cariniki so stavkali zaradi zahtev po ustreznem vrednotenju pooblaščenih uradnih oseb.

2008

8. april – Slovensko sodniško društvo je na sedežih sodišč pripravilo opozorilne protestne shode zaradi nezadovoljstva s plačno reformo.

9.–11. junij – Opozorilna stavka več kot 80 odstotkov slovenskih sodnikov. V tem času so sodniki izvrševali svojo funkcijo le v najnujnejših zadevah, med drugim v kazenskih in prekrškovnih zadevah, ki jim je grozilo zastaranje.

1. julij – Začetek desetmesečne bele stavke sodnikov. Stavko so končali 24. aprila 2009.

2009
29. julij – Sindikat zdravstva in socialnega varstva je začel stavko zaradi neizpolnjevanja zahtev iz dogovora, sklenjenega z ministrstvom za delo. Stavko je odpovedal 28. septembra v varstveno-delovnih centrih.

2010
1. september – Zdravniki so zaradi sprejetja novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju preklicali soglasja za delo prek polnega delovnega časa in delali 40 ur tedensko.