Kranjec: Izhod iz krize ni le en

Marko Kranjec, ki je nagovoril udeležence dvodnevne konference Evropskega centra za voditeljstvo, je najprej orisal pot Slovenije v nezavidljivo situacijo, v kateri se nahaja. Med drugim je izpostavil, da je bilo v Sloveniji po vstopu v EU veliko optimizma tako v gospodinjstvih kot tudi v podjetjih in bankah. Tako danes težava ni le bančni sektor, ki je nakopičil velik del slabih posojil, ampak tudi močno zadolžena podjetja. "Sedanje stanje je posledica nekdanjih politik, plačujemo ceno pretiranega optimizma," je poudaril Kranjec.

Guverner je spomnil na priporočila Evropske komisije Sloveniji. Med nalogami, ki bi jih morala opraviti Slovenija, je tudi natančna preveritev podjetij v državni lasti. Ugotoviti je namreč treba, zakaj je upravljanje v teh podjetjih neučinkovito, je menil Kranjec. Izpostavil je tudi dejstvo, da so banke v državni lasti nakopičile večji delež slabih posojil kot tiste v zasebni lasti.

Kranjec sporoča, da se "nikoli ne predajte nerealističnim pričakovanjem". Realnosti ne država ne podjetja ne smejo zamenjevati z željami ali upanjem, je posvaril. Ob tem pa je Kranjec menil, da bi morali v Sloveniji poskusiti različne stvari, saj izhod iz krize ni le en.

Dodal je še, da je Slovenija tako majhna, da lahko izvaža na vse trge, nihče v njej ne vidi grožnje. "A s prejšnjim sistemom nismo prekinili, preveč smo ščitili neučinkovite proizvajalce, imeli smo preveč tog trg dela," je težave izpostavil Kranjec. Ocenil pa je tudi, da v Sloveniji nimamo razvitega kapitalskega trga, pa ne le zaradi velikosti države, ampak tudi zaradi pristopa k lastništvu. Ob pretežno državnem lastništvu namreč ni potrebe oziroma povpraševanja po zasebnem kapitalu.

Bančne menedžerje primerjal z vozniki

Dotaknil se je tudi vprašanja nadzora nad bančnimi menedžerji. Banka Slovenije jim sicer podeljuje licence, pri čemer preveri njihove sposobnosti. "Ko jim podeliš licenco, pa smatraš, da se bodo obnašali primerno," je poudaril. Obnašanje menedžerjev je primerjal z obnašanjem voznikov, ki prejmejo vozniško dovoljenje, nato pa vozijo pijani in povzročijo druge prekrške. "V nekaterih primerih smo licenco odvzeli, nekaterim je nismo podelili," je poudaril, a dodal, da ima Slovenija na tem področju precej tog pravni red. "Želel bi si več fleksibilnosti pri odvzemu licenc," je dejal Kranjec.

Glede prihodnosti Slovenije je Kranjec poudaril, da "mora" biti optimističen, Evropska komisija je Sloveniji tudi podelila dve dodatni leti za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. "A če gledam odzive nekaterih delov družbe, recimo sindikatov, bodo pogajanja težka," je poudaril.

Tudi Mramor komentiral krizne ukrepe

Glede dviga davkov, ki ga 1. julija uvaja Slovenija, pa je nekdanji finančni minister Dušan Mramor dejal, da je tak ukrep nujen. Razumljivo je, da v sedanjem položaju ni mogoče samo zniževati proračunskih odhodkov, ker bi to imelo res samo negativne učinke, je povedal v pogovoru za Mladino. "Slovenija ni v položaju, ko ji ne bi bilo treba varčevati," je opozoril Mramor. Naša naloga je prepričati investitorje, da bomo dolgoročno sposobni vrniti dolg, ki smo si ga nakopičili z zadolžitvijo, je dodal.

Ob upoštevanju stroškov sanacije bank bo letošnji primanjkljaj blizu osmih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je ogromno. Brez varčevalnih ukrepov in dviga davkov pa bi znašal kar enajst odstotkov BDP. Tako velikega primanjkljaja po njegovih besedah resnično ne bi več mogli financirati, hkrati pa refinancirati obstoječih dolgov, in prisiljeni bi bili zaprositi za zunanjo finančno pomoč.

Mramor je ocenil, da bodo stroški krize zaradi napačnega in prepočasnega ukrepanja visoki. "Če bi se takoj odzvali tako, kot so se odzvale druge države, se pravi z ustrezno dokapitalizacijo bank in ustreznimi sistemi državnih jamstev, hkrati pa bi uvedli strukturne reforme, ki so bile pripravljene in potrjene v parlamentu, pa so nato padle na referendumu, bi bili stroški te krize bistveno manjši, kot so zdaj," je dejal.