Kranjec: Ne pustite, da opice še naprej čuvajo banane

Delovna hipoteza Banke Slovenije je, da prošnja za zunanjo pomoč ne bo potrebna, če bo politika našla soglasje za izvedbo nujnih ukrepov, je članom upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.

Dokler banke ne bodo očistile financ, tudi gospodarstva ne bodo mogle financirati

Opozoril je, da so slovenske banke sicer še vedno solventne, a se stanje poslabšuje, lastniki, še posebej država, pa vse težje zagotavljajo potreben dodatni kapital. Letos bo tako imel bančni sistem spet izgubo. Dokler banke ne bodo očistile bilanc in izboljšale posojilnega portfelja v tej meri, da se bodo vrnile na povprečno predkrizno raven slabitev, ne bodo imele ne dobička ne sposobnosti za kreditiranje gospodarstva, je dodal. Banke so imele pred krizo v povprečju med 300 in 400 milijonov evrov slabitev na leto, po krizi pa je ta številka narasla na 1,2 milijarde evrov.

Pojasnil je, da je bančni sistem sposoben letno ustvariti 1,4 milijarde evrov bruto dohodka. Od tega potrebuje 750 milijonov evrov za svoje poslovanje, ostalo pa je bodisi dobiček ali stroški slabitev in rezervacij. Sedanji obseg slabitev in rezervacij je tako za banke izjemno veliko breme.

Delež posojil z zamudo nad 90 dni je trenutno v portfeljih slovenskih bank pri okoli 14 odstotkih, a so razlike med bankami precejšnje. V bankah, kjer je problem majhen, je to po njegovem mnenju moč rešiti z dokapitalizacijami in nadaljnjim čiščenjem bilanc. Kjer pa je problem večji, in tu so izpostavljene predvsem tri največje banke v večinski državni lasti, pa to zahteva ustrezno zunanjo intervencijo.

Zato je izjemno pomembno, je poudaril, da država stori vse potrebno na področju javnih financ in reform, saj drugače ne bo mogla zagotoviti stabilnosti finančnega sistema. Izrazil je upanje, da bo politika uspela doseči soglasje glede reform, varčevanja in drugih potrebnih ukrepov ter s tem omogočiti, da Slovenija izboljša položaj na finančnih trgih ter tako posredno tudi bankam omogoči, da se spet zadolžujejo.

Kako rešiti zadolženo gospodarstvo?

Kranjec se je vprašal, ali je še smiselno nadaljevati z dosedanjo strategijo, ko je Slovenija svoj razvoj temeljila predvsem na posojilih in bila zaprta do tujega kapitala, ali se odpreti tujim naložbam in prodati del državnega premoženja. Dodal je, da na Banki Slovenije ne favorizirajo tujega kapitala iz ideologije, temveč iz želje, da bi šlo Sloveniji bolje. Kapitalski trg je namreč trenutno praktično mrtev, številna podjetja pa v tako slabem položaju, da ne morejo priti ne do posojil ne do kapitala na trgu.

Kakšen bo uspeh sanacije bank, je odvisno od tega, kaj se bo zgodilo s slabimi terjatvami

Kranjec se je dotaknil tudi načrtov za sanacijo slabih bančnih terjatev, ki naj bi se po dogovoru koalicije prenesle na posebno agencijo oziroma sklad. Glavni izziv vidi v tem, ali bo agencija uspela doseči, da bo večina podjetij, ki dolgujejo te slabe terjatve, ostala pri življenju ali ne. Če bodo podjetja propadla, gospodarstvo ne bo okrevalo in novih projektov ne bo, potem se s sanacijo ne bo doseglo ničesar in okrepitve posojanja s strani bank ne bo, je bil jasen.

Sicer pa je povedal, da sanacije bank z začetka 90. let in sedanjega načrtovanja ureditve problematike slabih terjatev ni mogoče primerjati. Takratne terjatve so bile po njegovih pojasnilih drugačne kakovosti, Banka Slovenije pa je kot samostojna centralna banka lahko zagotavljala likvidnost.

Obžaluje pa, da se je tudi po prvi sanaciji nadaljevala neustrezna kultura upravljanja bank. Spomnil je na številne pritiske v državnih bankah, da se kreditira podjetja, ki sicer po mednarodnih standardih ne bi bila upravičena do posojil. Ob tem je opozoril na izjavo svetovalca pri takratni sanaciji Ljubljanske banke, da nikakor ne bi smeli pustiti, da "opice še naprej čuvajo banane", torej, da isti ljudje ostanejo na svojih položajih.