Krajinski arhitekti: Protihrupne ograje previsoke, kazijo tudi slovensko krajino

Zaradi gradnje protihrupnih ograj ob avtocestah, ki jih gradi Družba za upravljanje z avtocestami (Dars) je na Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) prispelo več pritožb. Po večini so prihajale pritožbe v zvezi z ograjami na trasi med Dramljami in Arjo vasjo, ki vključuje 39 ograj v skupni dolžini 18,3 kilometra. Ograje so visoke od 2 do 7,5 metra.

Zato je društvo opravilo ogled nekaterih ograj in ugotovilo, da njihove dimenzije bistveno presegajo dimenzije večine protihrupnih ograj in nasipov ob ostalih avtocestnih odsekih. Po mnenju društva to kaže, da so bili očitno uporabljeni drugačni kriteriji za njihovo dimenzioniranje in za odločanje o uporabi aktivnih in pasivnih ukrepov. Menijo, da je to presenetljivo, saj se zakonodaja, ki določa področje varstva pred hrupom, v zadnjih letih ni spreminjala.

V DKAS ocenjujejo, da omenjene protihrupne ograje, pa tudi tiste, ki se gradijo ob primorski avtocesti, izstopajo. "Ugotavljamo, da sta prostorska umestitev in oblikovanje predimenzioniranih protihrupnih ograj ob štajerski in primorski avtocesti neprimerna z vidika vplivov na krajino, saj bistveno spreminjajo prostorska razmerja in na daljših odsekih avtoceste popolnoma zapirajo poglede v krajinski prostor," so zapisali.

Opozarjajo, da so naša država in njene posamezne regije prepoznavne ravno zaradi lepih pokrajin, ki pa z novimi protihrupnimi ograjami izgubljajo na kakovosti.

Ugotavljajo tudi, da Dars kot naročnik in projektanti, pri gradnji ograj na štajerski in primorski avtocesti niso upoštevali priporočil strokovnih gradiv in priporočil pri oblikovanju obcestnega prostora.

Proti hrupu bi lahko uporabili tudi druge ukrepe

Priznavajo, da omenjene ograje bližnje prebivalce res varujejo pred hrupom, hkrati pa jim predvsem v zimskem času zmanjšujejo osončenje. Pri nekaterih hišah, ki so od ograj oddaljene vsega deset metrov ali celo manj, ograje segajo vse do venca hiš.

Zato se v društvu sprašujejo, zakaj niso bile uporabljene druge možnosti za zmanjševanje hrupa, ko so ustrezna obrabna plast asfalta, omejitev hitrosti predvsem tovornih vozil v nočnem času ali pasivna protihrupna zaščita zgornjih etaž objektov.

V DKAS dodajajo, da se je kot že večkrat izkazalo, da naročanje po sistemu "najnižje cene" ne vodi do rešitev, ki so kvalitetne in v javnem interesu. Ob tem še opozarjajo, da v primerih, ko je naročnik hkrati tudi projektant, lahko pride do cenejših, posledično pa tudi oblikovno skromnejših in celo neustreznih rešitev.

Zato opozarjajo na dva destruktivna pristopa. Prvi je črpanje evropskih sredstev, ki je očitno postalo ultimativni cilj ne glede na posledice. Drugi pa je prevlada kurative. "Najprej nekaj uničimo, potem pa popravljamo škodo: protipoplavni ukrepi, nadomestni habitati, nadomestna kmetijska zemljišča, protihrupne ograje, ..."

"Zapletli smo se v začaran krog kot bolnik, ki jemlje vse več zdravil za blaženje škodljivih učinkov zdravil," so zapisali. Hkrati so vse pristojne pozvali, naj v dobro vseh državljanov ponovno preverijo upravičenost postavitve protihrupnih ograj in s tem preprečijo morebitno ponovitev napak pri gradnjah, ki jih bodo izvajali še letos.

Slovenske ograje med najdražjimi

Poročali smo že, da so se nekateri prebivalci ob ograjah tudi pritoževali, da Dars postavlja nove berlinske zidove. Ograje so se jim zdele namreč previsoke. Dars je obljubil, da bo ob ograjah z zunanje strani avtoceste posadil plezalne rastline, s čimer bi te ograje postale manj moteče, hkrati pa zatrjuje, da je višina potrebna zaradi učinkovitosti. Ponekod so ograje postavljene tudi tam, kjer v neposredni bližini ni hiš. Če jih ne bi bilo, bi lahko hrup vdiral tudi s strani. Sicer pa so prebivalci ob ogajah z njimi večinoma zadovljni.

So pa slovenske protihrupne ograje med najdražjimi. Dars je namreč za kilometer v povprečju odštel milijon evrov. 85 odstotkov sredstev zagotovi Evropska unija, kljub temu, pa so nekateri prepričani, da so bile predrage.

V primerjavi z ograjami v Avsrtriji, Italiji, Sloveniji in Hrvaški so bile najdražje pri naših zahodnih sosedih, sledijo slovenske ograje, nato pa hrvaške. Najcenejše ograje so gradili Avstrijci, kjer so za kvadratni meter ograje v povprečju odšteli 160 evrov, med tem ko je Dars je za kvadratni meter teh ograj odštel 222 evrov.