Fišer: Brez možnosti ugovora smo neizbrisno javno ožigosani

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je prejela sklep republiškega Vrhovnega sodišča, "v katerem je to ugodilo pritožbi komisije in izpodbijani sklep Upravnega sodišča spremenilo tako, da je zahtevo za izdajo začasne odredbe generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja," so sporočili iz KPK. Komisija je Zvonka Fišerja obravnavala v postopku imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva.

KPK je zdaj na svoji spletni strani znova objavila zaključne ugotovitve o imenovanju generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva v celoti ter izjasnitev Fišerja.

Že v začetku meseca je sicer komisija objavila izjasnitev nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, potem ko je Vrhovno sodišče RS ugodilo pritožbi komisije in izpodbijani sklep Upravnega sodišča RS spremenilo tako, da je zahtevo za izdajo začasne odredbe Aleša Zalarja zavrnilo.

Fišer obžaluje odločitev vrhovnega sodišča v zadevi Škrlec

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo začasno odredbo upravnega sodišča glede ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Šrlec, "jemlje na znanje in jo obžaluje".

Kot je zapisal Fišer, je upravno sodišče z začasno odredbo poskušalo omejiti škodo in posledice posega v ustavne pravice, do katerih v postopkih KPK prihaja na sistemski ravni. Sistem delovanja KPK namreč posameznikom, ki jih obravnava, ne daje ustrezne možnosti obrambe in pritožbe vse do trenutka, ko je škoda že nastala in je praktično ni več mogoče popraviti, je dodal.

"Brez možnosti ugovora smo neizbrisno javno ožigosani s krivičnimi koruptivnimi oznakami, ki se zasidrajo v javno zavest. Praktično vseeno je, če je potem, ko je takšna škoda posamezniku v javnosti že storjena, zaključno poročilo KPK začasno umaknjeno ali vnovič objavljeno," je zapisal Fišer.

Začasna odredba ter pravno varstvo zaradi kršitev ustavnih pravic, do katerih prihaja v postopkih KPK, sta tako po njegovih besedah v trenutnem sistemu edina možna, a še vedno zelo šibka pot obrambe, saj ne omogočata reševanja sistemskega problema in škode, ki posameznikom nastaja v postopkih KPK. Zato opozarja, da je nujna sprememba okvira delovanja KPK, ki bo prizadetim omogočala pošteno obravnavo in ustrezno obrambo, zaščito in preverjanje resničnosti navedb organa znotraj postopkov samih.

Fišer sicer pritrjuje ugotovitvi vrhovnega sodišča, da so visoki državni funkcionarji in uradniki legitimno podvrženi nadzoru javnosti. "Kot pravnik, ki verjame v pravosodni sistem, pa se ne bom nikoli strinjal z nelegitimnimi vzporednimi sistemi brez nadzorov in varovalk. Omogočajo namreč javno diskreditacijo nedolžnih posameznikov in jim na ta način krivično jemljejo dostojanstvo in prihodnost," je še poudaril.

Spomnimo ...

KPK je poročilo z ugotovitvami iz nadzora imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva objavil v začetku aprila, v njem pa je zapisal, da sta Fišer in Zalar pri imenovanju ravnala koruptivno. Tako Zalar kot Fišer sta zaradi poročila vložila tožbo na upravno sodišče.

Oba sta tudi predlagala, naj sodišče do končne odločitve KPK naloži začasen umik objave poročila s spletne strani. Upravno sodišče je predlogoma za izdajo začasne odredbe v obeh primerih ugodilo.