Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je objavila zaključne ugotovitve o primeru nadzora nad premoženjskim stanjem Zorana Jankovića. KPK je ugotovila, da je od nastopa županske funkcije večkrat kršil zakon o preprečevanju korupcije, prav tako ni pravočasno sporočal podatkov o svojem premoženjskem stanju. Za 208.000 evrov transakcij KPK ugotavlja izrazita korupcijskima tveganja.
Komisija je ugotovila, da je Janković v času opravljanja svoje funkcije od leta 2006 "sistematično opuščal svojo zakonsko dolžnost celovite in pravočasne prijave premoženjskega stanja oziroma sprememb skladno z zakonom".
Janković po ugotovitvah KPK v zakonskem roku ni prijavil lastništva dela nepremičnin, lastništva delnic Luke Koper, lastništva in poslovanja z vrednostnimi papirji Krke in razpolaganja z gotovino, položenega na transakcijske račune v višini 29.500 evrov v letu 2007.
Več let zapored ni poročal sprememb denarnih sredstev v skupni višini skoraj 800.000 evrov.
V času opravljanja funkcije župana oz. poslanca je med 17. novembrom 2006 in 24. majem 2012 prejel na svoje bančne račune skupno 2,99 milijona evrov, od tega za 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom oziroma drugimi običajnimi prilivi.
Od tega je v štirih mesecih leta 2011 kot končni prejemnik na svoj transakcijski račun prejel skupno 208.000 evrov iz zaporednega oz. verižnega prenakazovanja med računi gospodarskih subjektov v vplivnem krogu družine Janković. Po ugotovitvah KPK je začetek denarne verige pri podjetju, ki posluje z Mestno občino Ljubljana.
"Omenjene transakcije so zaradi načina, okoliščin, dinamike in zneskov obremenjene z izrazitimi korupcijskimi tveganji, tveganji, povezanimi z nedopustnim lobiranjem, in tveganji za nasprotje interesov," meni senat KPK.
Celotno obrazložitev komisije si lahko preberete v pripetem dokumentu in tukaj.
Janković: Do pokoja bom dokazal svojo pravico
Ljubljanski župan napoveduje, da se bo v zvezi s poročilom znova obrnil na sodišče. Trdi, da očitki KPK ne držijo, in napoveduje, da bo "do pokoja dokazal svojo pravico".
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je po njegovih besedah v tokratnem poročilu zgolj ponovila stare očitke in ni upoštevala mnenja revizijske hiše KPMG. Ta je namreč po Jankovićevih besedah z gotovostjo ugotovila, da ni povezave med 208.000 evri transakcij in Mestno občino Ljubljana. V poročilu KPK "niti v enem stavku" ne govori o tem, da nima vira premoženja, dokazuje le, da ni prijavil sprememb v premoženjskem stanju, je ob robu odprtja Gimnastičnega centra Ljubljana še poudaril Janković.
Ponovljen nadzor nad Jankovićevim premoženjskim stanjem
V prvem je KPK, ki ga je takrat vodil Goran Klemenčič, prišel do podobnih ugotovitev. Nato je Janković sprožil upravni spor. Zadeva je šla vse do vrhovnega sodišča, ki je poročilo odpravilo. Predsednik komisije Boris Štefanec se je nato odločil za vnovični pregled Jankovićevega premoženjskega stanja.
Janković je sicer v pogovoru s komisijo tedaj dejal, da ni vedel, da mora spremembe denarnih sredstev na bančnem računu sporočati komisiji. Ob tem meni, da se njegovo premoženje glede na prijavo iz leta 2006 ni povečalo.
Navedel je, da ob prvi prijavi svojega premoženjskega stanja res ni navedel lastništva vseh nepremičnin in delnic Luke Koper, a je šlo za napako, kar je naknadno tudi sporočil komisiji. Ob tem je opozoril, da je bila vrednost delnic Krke 20. januarja 2012, ko je prijavljal premoženjsko stanje, 48,80 evra, vrednost delnice Luke Koper pa 7,39 evra. To skupaj ni presegalo vrednosti 10.000 evrov, kolikor je meja za prijavo premoženjskega stanja.
KPK pa je odvrnil, da je vrednost delnic Krke in Luke Koper leta 2007, ko bi jih Janković moral prijaviti, presegala 10.000 evrov.
Finančna analiza Jankovićevih prihodkov in odhodkov kaže, da njegova tekoča poraba bistveno presega višino njegove plače oziroma dohodkov, ki jih prejema kot župan. Glavni vir premoženja in prihodkov Jankovića predstavlja prav vračanje dolga na podlagi posojilne pogodbe med družinskim podjetjem Electa.
Po ugotovitvah komisije je Janković v nadzorovanem obdobju največji del sredstev prejel od podjetij Electa, Electa naložbe in KLM, ki so lastniško in osebno povezane z njegovo družino. Od tega je okoli 1,5 milijona evrov prejel od podjetja Electa, okoli 580.000 evrov od Electa naložbe in okoli 280.000 evrov od KLM.
Pri večini nakazil je bila rubrika "namen" prazna, pri nekaterih je zabeleženo "asignacija electa - vračilo kredita". Podjetje KLM v tem času ni razpolagala z drugimi omembe vrednimi likvidnimi sredstvi oz. so ostali prilivi zanemarljivi v primerjavi s prilivom, ki izvira iz podjetja Grep.
Janković je KPK dejal, da ga ne zanima in da ne ve, od kje in na kakšen način podjetja, povezana s sinom, dobijo denar za poplačilo dolga, kadar ga potrebuje. Da pa je prepričan, da je vse zakonito, da za vse obstajajo pravne podlage, posojilne pogodbe. Ob tem je poudaril, da vse postopke na Molu vodijo zakonito in transparentno.
Janković je senatu komisije tudi pojasnjeval izvor gotovine, ki jo je polagal na svoj račun pri Banki Koper. Povedal je, da se ne spomni točno, iz katerega vira je v letih 2007, 2010 in 2011 prejemal sredstva v skupni vrednosti 36.000 evrov, ki jih je v tem času večkrat zaporedoma polagal na svoj transakcijski račun.
Štefanec: Jankovićeva pojasnila senata KPK niso prepričala
Ugotovitve nadzora nad premoženjskim stanjem ljubljanskega župana Zorana Jankovića so po vsebini identične kot v prejšnjem poročilu, dodani pa so odgovori na določena Jankovićeva pojasnila, ki izhajajo iz njegovih izjasnitev. Ta namreč senata KPK niso prepričala, je na novinarski konferenci povedal predsednik KPK Boris Štefanec.
Janković je sicer prejšnje poročilo izpodbijal na vrhovnem sodišču, ki ga je nato tudi odpravilo. Vendar pa je Štefanec na današnji novinarski konferenci poudaril, da to še ne pomeni, da je vrhovno sodišče tudi prepovedalo nadaljevanje postopka.
Res je, da se Jankovićevo premoženje po višini ni spreminjalo, je priznal Štefanec. Toda eno je terjatev z naslova kreditov, ki jih je dal podjetjem njegovih sinov, drugo je pa prejemek plačila z naslova teh terjatev. Terjatev v višini nekaj milijonov evrov je po njegovi oceni lahko zelo dvomljiva, saj se lahko zgodi, da ne bo nikoli povrnjena. Janković je po besedah Štefaneca dobival poplačila teh terjatev in teh poplačil ni prijavljal.
Senat KPK je tako ostal pri svojih ugotovitvah. V senatu sta sicer pri sprejemanju poročila sodelovala le Štefanec in njegov namestnik Igor Lamberger, medtem ko je Alma Sedlar po besedah predsednika KPK že dlje časa odsotna.
Štefanec je še povedal, da na zaključno poročilo v primeru predsednika SDS Janeza Janše niso dobili nobene pritožbe oz. obvestila, tako da je za KPK zadeva pravnomočna.
PS v bran svojemu predsedniku
Za stranko Pozitivna Slovenija je to "še ena v nizu ponesrečenih diskreditacij in namernega rušenja enega najbolj uspešnih evropskih županov". "V PS smo prepričani, da je poleg vsebinskih pomanjkljivosti in pavšalnih navedb, poročilo zelo populistično; smo pa zaskrbljeni, v kolikor bo tak način dela postal redna praksa KPK," so zapisali v sporočilu za javnost.
Poročilo ocenjujejo kot neutemeljeno in polno logičnih nasprotij, ob tem pa so spomnili, da ga zavrača tudi Janković, ki napoveduje tožbo na upravnem sodišču. "Sicer tudi predsednik KPK gospod Boris Štefanec priznava, da je Jankovičevo premoženje znanega izvora in da se le to ni povečalo... Kaj je potemtakem smisel tega poročila," se sprašujejo v Jankovićevi stranki.
V mestni SDS pa so spomnili, da redno opozarjajo na "županove stranpoti"
Kot je v sporočilu za javnost zapisal mestni odbor SDS, pa se županove stranpoti "odražajo v kreditnih mapah na ti. slabi banki, dražjih položnicah, hišnih izvajalcih, množici aneksov in ne nazadnje vsakič znova potrjujejo ob neustreznem vodenju sej mestnega sveta mimo poslovnika".
Ob tem so spomnili, da je DeSUS leta 2013 ob podobnih ugotovitvah KPK župana MOL pozval k odstopu, zato se sprašujejo, kako bo ravnal sedaj, ko je z županovo listo v koaliciji.
KPK tudi o premoženjskem stanju Janeza Janše
KPK je sicer podobno ravnal tudi v primeru prvaka SDS Janeza Janšo, kjer se je po odločitvi vrhovnega sodišča prav tako odločil za ponovitev nadzora. V poročilu, objavljenem konec junija, pa je za obdobje, ko je bil Janša poslanec in premier, vnovič ugotavljal nepojasnjeno povečanje njegovega premoženja.
Ko smo primerjali objavljeni poročili, ki jih je posredovala komisija, smo ugotovili, da je v poročilu oziroma obrazložitvi premoženjskega stanja Janeza Janše večji del teksta zakrit kot pa pri poročilu o premoženjskem stanju Zorana Jankovića. Zakaj razlika, smo vprašali KPK. "V obeh primerih so bila upoštevana določila zakona o varstvu osebnih podatkov in obe objavi dokumentov, ki se med seboj razlikujeta, sta skladni z zakonom," so zapisali v odgovoru.
KOMENTARJI (418)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.