'Kot država nismo učinkoviti pri odkrivanju in pregonu bančnega kriminala'

Pravosodni minister Goran Klemenčič je pozdravil današnjo razpravo o problematiki odkrivanja in pregona kaznivih dejanj bančne kriminalitete na parlamentarni seji odbora za pravosodje, ki sta jo predlagala SDS in skupina nepovezanih poslancev, saj si želi, da bi se s tovrstno problematiko bolje spopadli. Minister obenem upa, da bodo ponovno obudili od mrtvih zakon o sistemskih preiskavah in se že jeseni o njem pogovarjali.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Gjerkeš Žnidar je ocenila, da se preveč ukvarjamo s stanjem za nazaj, da je treba vključiti tudi element preprečevanja teh pojavov v bodoče. "Težišče bi moralo biti na uveljavljanju nadzorstvenih mehanizmov in bolj kakovostnih postopkov izbire organov nadzora," je dejala.

Da bo že septembra več odgovornih ljudi za bančno luknjo pred sodiščem je napovedal vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. V SDS opozarjajo, da stanje v Sloveniji niti slučajno ni podobno kot na Islandiji ali Irskem, kjer je večina preiskav zaključena, bančniki pa obsojeni. Furlan je na to odgovoril, da je Islandija pustila propasti tri domače banke in da ni bila vezana na pravila EU. "Pri nas moramo dokazovati direktni naklep, kar je večkrat težko. Dokazovanje malomarnosti imamo dosti manjšo stopnjo dokazovanja," je dodal.

Tudi viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festič je pritrdila, da je pri sedanji definiciji kaznivega dejanja najtežje najti dokaze za obarvan naklep in pridobitev premoženjske koristi. "To bi bilo treba spremeniti kot v Nemčiji v eventualni naklep, kjer bo lažje najti epilog," je dejala.

Tožilec Jože Kozina pravi, da tempo marsikdaj določa procesna zakonodaja. Ob tem je vendarle izpostavil pravnomočne obsodbe tajkunskih zgodb v primerih Merkur, Laško, Diners, kjer da smo bili v začetku prav tako pesimistični. Kozina meni, da dosedanji rezultati kažejo, da smo se zadeve lotili korektno, upoštevajoč vse zakonske in procesne zakonodaje.

Kriminalistična policija je sicer do konca letošnjega januarja zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj s skupno ocenjeno škodo 779 milijonov evrov. Za 96 primerov so podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, a poslanka je opozorila, da niti na prvi stopnji ni bil obsojen še nihče.

SDS je predlagala tudi več predlogov priporočil, s katero so želeli zadolžiti vlado, da najprej pripravi temeljito analizo stanja na tem področju, nato pa še načrt ukrepov, ki bodo te postopke pospešili. Predlaganih priporočil člani odbora sicer niso potrdili.

Priporočila so vezana na bančno kriminaliteto v povezavi z bančno luknjo, je pojasnila poslanka SDS Anja Bah Žibert. Spomnila je, da smo na podlagi decembra 2013 objavljenih rezultatov stresnih testov državljani za reševanje oz. stabilizacijo državnih bank namenili več kot pet milijard evrov.

Z današnjo sejo se je zaključila obravnava priporočil, prihodnji teden pa bo o tej isti tematiki potekala tudi izredna seja državnega zbora. To bo še ena od izrednih sej v tem mandatu, ki se bo končala brez sklepov.