Korupcija pri prevozu otrok?

Komisija za preprečevanje korupcije je na ponedeljkovi seji med drugim sprejela načelno mnenje glede suma korupcije pri oddaji javnega naročila za opravljanje prevoza šolskih otrok v eni od slovenskih občin. Komisija je ugotovila, da ravnanje naročnika ustreza definiciji korupcije. Šlo naj bi za župana Žužemberka Franca Škufco. Predsednik komisije Drago Kos ni mogel niti potrditi niti zanikati, da gre pri naročniku za žužemberškega župana Škufco. 

Kot piše v načelnem mnenju, ki ga je na svoji spletni strani objavila protikorupcijska komisija, naj bi naročnik v času trajanja razpisa po odprtem postopku spremenil pogoje razpisa na podlagi dodatnih vprašanj ponudnikov. Razpisno dokumentacijo so ponudniki lahko pridobili z dveh spletnih strani, medtem ko so bila dodatna pojasnila – kot odgovori na vprašanja ponudnikov – objavljena le na eni spletni strani.

Pri oddaji naročila po odprtem postopku ni bil izbran noben ponudnik zaradi neizpolnjevanja enega izmed kriterijev, ki se je nanašal na referenčno obdobje izvajanja storitve prevoza šoloobveznih otrok. Referenčno obdobje je bilo definirano za obdobje zadnjih treh let (2006–2009), pri čemer so bile izvzete šolske počitnice.

Ponudnik, ki ni bil izbran po odprtem postopku, je navedel reference za šolsko obdobje 2006/2007 do 2008/2009. Torej po definiranih pogojih iz razpisne dokumentacije in na podlagi postavljenih vprašanj ponudnikov ni izpolnjeval pogoja v delu, ki se nanaša na obdobje med januarjem in junijem 2006.

Ali je šlo res za najugodnejšega ponudnika?

Naročnik je v roku dveh mesecev po prvem odprtem postopku začel postopek zbiranja ponudb, v samem postopku pa je pozval štiri ponudnike, med katerimi je bil tudi ponudnik, ki v prvem odprtem postopku ni izpolnjeval pogoja časovnega obdobja opravljanja storitve. V tokratnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik kot pogoj določil ravno čas opravljanja prevozov šoloobveznih otrok, kot ga je imel in ga je tudi navedel ponudnik, ki ni bil izbran po odprtem postopku oddaje javnega naročila.

Iz opisanega je razvidno, da je pri prvem odprtem razpisu ponudniku manjkalo referenčno obdobje januar–junij 2006. Naročnik je torej v drugem postopku prikrojil razpisni pogoj z namenom, da bo javno naročilo oddano točno določenemu ponudniku, ugotavlja komisija. Kriterij za izbor ponudnika je bila najnižja cena. Pri tako oblikovanem pogoju je vprašljivo tudi to, ali je bil namen naročnika res oddaja javnega naročila najugodnejšemu ponudniku ali pa je bil namen oddaje javnega naročila zgolj oddaja določenemu ponudniku.

Poleg tega je podjetje, ki je bilo izbrano, po navedbah komisije že ves čas poslovalo z občino na področju prevoza šolskih otrok. Področje prevozov šolskih otrok je bilo v občini urejeno s koncesijo, ki jo je občina dodelila omenjenemu podjetju, katerega zastopnik in lastnik je bil hkrati tudi župan.

Župan direktor podjetja

Za omenjeno občino so veljale omejitve poslovanja z izbranim podjetjem, ker je bil župan direktor podjetja in tudi lastnik v višini več kot 20 odstotkov. V nadaljevanju je bilo podjetje zbrisano z omenjenega seznama, ker je župan prenesel poslovni delež podjetja na občinskega svetnika v višini natančno 20 odstotkov. Istočasno je župan tudi spremenil svojo funkcijo v podjetju in postal njegov komercialist. S spremembo višine poslovnega deleža na natanko 20 odstotkov pa so bile odpravljene omejitve poslovanja.

Iz poslovnega registra Slovenije izhaja, da župan občine v podjetju, ki je bilo izbrano v ponovljenem postopku, formalno sicer nima poslovnega deleža, v poslovnem registru vpisana imetnika pa svojih poslovnih deležev ne moreta odtujiti. Protikorupcijska komisija je v ponedeljek sprejela tudi pojasnilo, v katerem ugotavlja, da je funkcija direktorja javnega komunalnega podjetja, imenovanega s strani lokalnih skupnosti, nezdružljiva z dejavnostjo člana sveta osnovne šole, katere ustanoviteljica je ena od teh lokalnih skupnosti.

Kot ugotavlja komisija, v skladu z zakonom o preprečevanju korupcije poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, podjetjih, gospodarskih interesnih združenjih, zbornicah, ki izvajajo javna pooblastila, zavodih, zadrugah, skladih ali agencijah. Osnovna šola pa je javni zavod. Komisija meni, da je funkcija direktorja javnega komunalnega podjetja tako nezdružljiva z dejavnostjo člana sveta šole. Pri tem je za presojo nezdružljivosti nepomembno, da se vsebinsko funkciji ne prekrivata.