Korak bližje parku vetrnih elektrarn v Senožeških brdih

Ti si pa ribič, ali pa nisi še nikjer videl vetrnic,za začetek se zapelji do Dunaja.

Vrednotenje nizkofrekvenčnega hrupa in zakonodaja, ki ureja to področje V Sloveniji problematiko s področja okoljskega hrupa ureja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Zakonodaje, ki bi posebej obravnavala okoljski nizkofrekvenčni hrup, za zdaj nimamo. Tudi na nivoju Evropske unije ni sprejetih enotnih smernic, kar je zaradi negotovosti, povezane s samimi učinki, razumljivo. Posamezne evropske države problematiko urejajo na nacionalnem nivoju. Danska je na primer sprejela pravila za nizkofrekvenčni hrup, ki nastane zaradi obratovanja vetrnih elektrarn in je pogosto predmet pritožb prebivalcev . Smernice o nizkofrekvenčnem hrupu so nedavno pripravili tudi v Veliki Britaniji in Belgiji. Strokovnjaki v zvezi z meritvami in vrednotenjem nizkofrekvenčnega hrupa (LFN <500 Hz, vključno z infrazvokom) opozarjajo na več odprtih vprašanj, med drugim na neprimernost A-vrednotenih meritev in pomanjkljivost frekvenčne analize hrupa . Boljšo oceno predstavlja razlika med C-vrednotenim in A-vrednotenim nivojem hrupa. Razlika, večja od 20 dB, pomeni, da bo nizkofrekvenčni zvok lahko predstavljal problem za zdravje in počutje izpostavljenih ljudi. Predvsem v primeru hrupa vetrnih turbin pa je za oceno infrazvoka po mnenju nekaterih strokovnjakov bolj primerno izvesti G-vrednotene meritve. Odprto vprašanje ostaja tudi način, kako predlagati ukrepe in kakšna zaščita bi bila primerna, ko ocenjen hrup presega mejne vrednosti. Značilno za nizkofrekvenčni zvok je, da se v okolju manj absorbira in potuje dlje kot zvok običajnega slišnega spektra, zato je v mirnih nočeh zvok vetrnih turbin možno slišati tudi več kilometrov daleč. Mnoge države se zato strinjajo, da bi bilo potrebno zagotoviti varno območje dveh kilometrov oddaljenosti od vetrnih turbin, da bi zmanjšali možnost tveganja.Vrednotenje nizkofrekvenčnega hrupa in zakonodaja, ki ureja to področje V Sloveniji problematiko s področja okoljskega hrupa ureja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Zakonodaje, ki bi posebej obravnavala okoljski nizkofrekvenčni hrup, za zdaj nimamo. Tudi na nivoju Evropske unije ni sprejetih enotnih smernic, kar je zaradi negotovosti, povezane s samimi učinki, razumljivo. Posamezne evropske države problematiko urejajo na nacionalnem nivoju. Danska je na primer sprejela pravila za nizkofrekvenčni hrup, ki nastane zaradi obratovanja vetrnih elektrarn in je pogosto predmet pritožb prebivalcev . Smernice o nizkofrekvenčnem hrupu so nedavno pripravili tudi v Veliki Britaniji in Belgiji. Strokovnjaki v zvezi z meritvami in vrednotenjem nizkofrekvenčnega hrupa (LFN <500 Hz, vključno z infrazvokom) opozarjajo na več odprtih vprašanj, med drugim na neprimernost A-vrednotenih meritev in pomanjkljivost frekvenčne analize hrupa . Boljšo oceno predstavlja razlika med C-vrednotenim in A-vrednotenim nivojem hrupa. Razlika, večja od 20 dB, pomeni, da bo nizkofrekvenčni zvok lahko predstavljal problem za zdravje in počutje izpostavljenih ljudi. Predvsem v primeru hrupa vetrnih turbin pa je za oceno infrazvoka po mnenju nekaterih strokovnjakov bolj primerno izvesti G-vrednotene meritve. Odprto vprašanje ostaja tudi način, kako predlagati ukrepe in kakšna zaščita bi bila primerna, ko ocenjen hrup presega mejne vrednosti. Značilno za nizkofrekvenčni zvok je, da se v okolju manj absorbira in potuje dlje kot zvok običajnega slišnega spektra, zato je v mirnih nočeh zvok vetrnih turbin možno slišati tudi več kilometrov daleč. Mnoge države se zato strinjajo, da bi bilo potrebno zagotoviti varno območje dveh kilometrov oddaljenosti od vetrnih turbin, da bi zmanjšali možnost tveganja. Vir: -eNBOZ

Lepa obrazložitev , ampak za nekatere so jabolka hruške , volti pa wati...