Kontroverzni Uber nam jasno sporoča: Ljubljana in Maribor nista nobeni izjemi

Začeli so pred komaj šestimi leti v Kaliforniji, tiho in predrzno. Danes so zaradi njih na ulicah gruče protestnikov, po vsem svetu zoper njih rohnijo sodni mlini, število uporabnikov pa še vedno bliskovito narašča. Uber je prisoten že v več kot 300 mestih in skupno 58 državah sveta. Zdi se, da so vlagatelji, med katerimi so tudi velikani, kot sta Google Ventures in Goldman Sachs, ob ideji izgubili razum. Vrednost podjetja, ki polni naslovnice svetovnih medijev, naj bi znašala že okoli 45 milijard evrov. Govorimo o trenutno najvrednejšem startup podjetju na svetu, katerega lovke se, kot smo neposredno izvedeli tudi sami, vztrajno stegujejo tudi k nam.

Še ne veste, za kaj pravzaprav gre?

Če ste eden od redkih Zemljanov, ki za Uber še ni slišal, naj vam pojasnimo, da gre v osnovi za aplikacijo, ki omogoča nepoklicnim voznikom, da s svojim lastnim osebnim vozilom opravljajo komercialne prevoze, potnikom pa zagotavlja enostavno naročanje in nizke cene prevoza. Zadeva deluje tako, da v aplikacijo vnesemo našo lokacijo in željeni cilj, nakar nam ta ponudi okvirno ceno in sporoči, kako hitro lahko naš prevoz prispe. Naše povpraševanje prenese najbližjemu vozniku, ki se je denimo odločil, da bo v prostem času zaslužil še nekaj dodatnega denarja. Voznik se pripelje, nas pobere, aplikacija pa nato spremlja prevoženo pot. Na koncu storitev poravnamo s kreditno kartico. 80 odstotkov plačila dobi voznik, ostalo ostane Uberju. Storitev omogoča tudi ocenjevanje posameznih voznikov in udobja njihovih vozil.

Na voljo je sicer več oblik prevoza. Prva storitev, ki je tudi izvorna, se imenuje uberBLACK. V nekaterih državah so jo poimenovali tudi uberEXEC ali uberBERLINE. Gre za ugodnejši prevoz s praviloma črnimi vozili višjega cenovnega razreda. UberPOP in uberX sta najcenejši in najbolj priljubljeni obliki prevoza z vozili nižjega in srednjega cenovnega razreda. Sledijo še uberSUV (v Evropi tudi uberVAN), uberTAXI in uberXL. Cene lahko primerjate v spodnji razpredelnici, a poudarjamo, da po mestih razlikujejo. Spodaj so cene za njihove storitve na Dunaju.

Delovanje aplikacije si boste morda lažje predstavljali ob ogledu spodnjega videoposnetka.

Srž problema: Uberjev voznik je lahko skoraj vsak, ki ima avtomobil in vozniško dovoljenje

Omenili smo, da je Uber na različne načine aktiven že v 58 državah po svetu. V številnih je naletel na pravne ovire. Dejstvo je namreč, da vozniki nimajo prav veliko nadzora, delajo brez licenc in brez sicer precej dragih dovoljenj, ki jih predpisujejo zakoni mnogih držav. Nelojalna konkurenca - besedna zveza, s katero ima Uber v Evropi daleč največ težav. Storitev uberPop, ki je za uporabnike najcenejša, so na primer prepovedali v nemških mestih, Španiji, na Nizozemskem in v Italiji, prav tako ni na razpolago v Avstriji in na Madžarskem. Sodišče v Franciji po spremembah zakonodaje proučuje skladnost, odločitev o prepovedi dane storitve pa je pričakovati v poletnih mesecih. A Uber se znajde po svoje: v državah, ki so prepovedale poceni prevoze nepoklicnim voznikom, k sodelovanju vabi podjetja, ki se že leta ukvarjajo z oddajanjem vozil v najem. Z njihovo pomočjo na primer ponuja cenovno ugoden limuzinski prevoz za poslovne uporabnike. V Barceloni so se pričeli ukvarjati celo z dostavo hrane.

Uber za 24ur.com: Ljubljana in Maribor nista nobena izjema

V začetku maja so predstavniki Uberja na konferenci OMG Commerce v Zagrebu napovedali tudi širitev v našo regijo. Bo tudi Ljubljana kmalu ena od evropskih mest, v katerih neustavljivi Uber širi svojo mrežo? Z vprašanji glede prihoda te kontroverzne tehnološke rešitve v Slovenijo smo se obrnili direktno na njihove predstavnike. Tokrat nismo naleteli na gluha ušesa. Da, tudi Slovenija je na njihovi ’invazijski’ karti.

Kot vemo, je vaša aplikacija že na razpolago Avstrijcem, Italijanom in Madžarom, nedavno pa je vaš predstavnik Rob Khazzam potrdil tudi, da proučujete možnosti za širitev na območje Zagreba. Ali Uber prihaja tudi na ulice Ljubljane?

Tiskovno predstavništvo podjetja Uber: "Uberjeve ambicije so, da bi bili povsod. Prisotni bi bili radi v vsakem progresivnem, naprednem mestu, ki ima potrebo po varnem, zanesljivem in učinkovitem prometnem sistemu. Hočemo biti tam. Ljubljana in Maribor nista nobena izjema. Ves čas proučujemo vse naše možnosti, vključno s tistimi v Sloveniji."

Italijansko sodišče je konec maja prepovedalo vašo aplikacijo uberPOP, ker naj bi šlo za nelojalno konkurenco. Kako boste ukrepali? Kako boste odreagirali, če ob vašem morebitnem prihodu na slovenski trg enako odloči slovensko sodišče?

Tiskovno predstavništvo podjetja Uber: "Zelo smo razočarani nad omenjeno odločitvijo glede storitve uberPOP, a jo spoštujemo. Trenutno preverjamo vse možnosti, kako bi preprečili, da bi bilo na stotisoče italijanskih državljanov prikrajšanih za varno, zanesljivo in predvsem cenovno ugodno mobilnostno rešitev. Še bolj pomembno; več tisoč ljudem grozi, da jim bo onemogočen dodaten zaslužek, in to kljub temu, da je kar 42 odstotkov mladih Italijanov brezposelnih. Evropska komisija je jasno izrazila, da bi morale države članice z novimi tehnološkimi rešitvami, kakršna je Uber, ravnati pošteno in nediskriminatorno."

Predstaviki podjetja Uber sicer še pravijo, da je tudi v Italiji vseeno videti premike v skupno smer. ITA (Italian Transport Authority) naj bi italijanski vladi namreč v teh dneh posredovala priporočila za področje mobilnosti.

Tiskovno predstavništvo podjetja Uber: "Pozdravljamo vsakršen trud, da bi zagotovili varnejšo, bolj zanesljivo in cenosno dostopnejšo mobilnost. Poročilo, ki ga je izdala ITA, je zanimiv prvi korak proti modernem regulatornem okvirju. Uber vsekakor želi sodelovati z italijanskimi oblastmi pri zakonodajnih postopkih."

O konkretnih načrtih v tem trenutku ne morejo govoriti, še pravijo, a iz poročil z omenjene konference gre razbrati, da naj bi ob svojem času najprej zagnali le storitev uberBLACK. Vpeljava cenejše različice je odvisna od predpisov in nenazadnje od povpraševanja na trgu, pravijo. 

Ministrstvo za infrastrukturo: prizadevamo si, da alternativne oblike prevozov ne bi ogrožale kvalitete javnega potniškega prometa

Z ministrstva za infrastruturo so nam pred časom sporočili, da nimajo uradnih informacij glede morebitne prisotnosti aplikacije Uber v Sloveniji. Sicer pravijo, da bi v primeru, da ne bi šlo za obliko deljenja osebnega prevoza, pač pa bi prevoze izvajali v tržne in neosebne namene, takšen način prevoza smatrali kot nelojalno konkurenco javnemu potniškemu prometu. V slednjega seveda spadajo tudi taksi storitve. "Ker na Ministrstvu za infrastrukturo pripravljamo aktivnosti in ukrepe, vezane na vzpodbujanje javnega potniškega prometa, si prizadevamo, da alternativne oblike prevozov ne bi ogrožale kvalitete JPP, ampak jo smiselno dopolnjevale," pravijo.

Do 4200 evrov kazni za prevoz potnikov brez licence

V Sloveniji pravila za prevažanje potnikov in blaga narekuje Zakon o prevozih v cestnem prometu. Ta za posameznika, ki opravi komercialni prevoz potnikov ali blaga brez licence, predvideva od 2500 do 4200 evrov kazni. To pa še ni vse, globe so predpisane tudi s strani občinskih inšpektoratov. Andrej Orač, vodja inšpektorata MU MOL, pravi, da kazen za avtotaksi prevoznika, pravno osebo, samostojnega podjetnika ali pa zgolj posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost brez dovoljenja za izvajanje na območju mestne občine, znaša 1400 evrov. Poleg tega bi lahko takega posameznika, ki ni vpisan, oziroma nima prijavljene dejavnosti, kaj hitro v roke prijela tudi Finančna uprava RS in Tržni inšpektorat RS.

Zaslužek je premajhen, da bi plačevali kazni. Bi Uber kril vse te zneske? Sicer pravijo, da skrbijo za svoje, a v ZDA so zaradi slabih zaslužkov vozniki, ki aplikacijo uporabljajo, že večkrat stopili na cesto. "Cene prevozov so tako nizke, da se nam niti ne splača voziti," je bilo slišati na protestu v Santa Monici. Pri Uberju so odgovorili, da vsi vozniki delujejo samostojno in delo opravljajo na podlagi pogodbe. Zaposlitev ni. Imajo dovoljenje za uporabo tehnološkega sistema in so zelo dobrodošli, da ga uporabljajo kolikor želijo, to pa je tudi vse.

Povezovanje tistih, ki potrebujejo, in tistih, ki nudijo prevoz... Nič novega, kajne?

Uber se tudi ves čas zagovarja, da ni ponudnik taksi storitev, pač pa ponuja tehnološko rešitev, ki povezuje tiste, ki potrebujejo prevoz, in tiste, ki ga lahko ponudijo. Se vam zdi kaj znano? Prevoz.org je slovensko spletno mesto, ki ima že nekaj let ravno takšno poslanstvo. Le da njegovi avtorji ne zaračunavajo mastnih denarcev. Seveda ne, ko pa je zadeva v osnovi namenjena študentom in preprosto tistim dobrim dušam, ki jim ni težko deliti prostora v avtomobilu. Ko smo jih povprašali, ali menijo, da bi jim Uber predstavljal hudo konkurenco, so nam pojasnili, da ne. "Prevoz.org je oglasna deska, namenjena koordinaciji prevozov med vozniki in iskalci prevozov. Ponudnik vnaprej napove čas in svojo pot in če to iskalcu prevoza ustreza, ga kontaktira preko njegove objavljene telefonske številke. Prevoz.org tako ni primerljiv taksi storitvam ali Uberju, ker samo pomaga povezovati ljudi, ki se bodo v vsakem primeru odpravili na pot," pojasnjuje njihov predstavnik Jure Čuhalev.

'Uber je več kot le aplikacija za naročanje taksija'

Marko Javornik, direktor poslovne enote za avtomobilistko v Comtradeu, poznavalec tovrstnih tehnologij in tudi predavatelj na nedavni konferenci v Detroitu, pravi, da se zdi vrednotenje Uberja pretirano samo, če ga zmotno razumemo kot aplikacijo za naročanje taksija. "Uber predstavlja napredno platformo, ki združuje ponudnike in uporabnike mobilnosti v mestih. Predstavlja tudi zelo napredno uporabniško izkušnjo digitalizacije naše mobilnosti v mestih. Sloni na konceptu mobilnosti kot storitve in poleg taksija v nekaterih mestih že prinaša tudi druge storitve, ki bodo sčasoma izpodrinile koncept uporabe lastnega vozila za prevoz po urbanih naseljih. Poleg Uberja je še veliko drugih podjetij, ki se ukvarjajo s konceptom mobilnosti kot storitve z različnih aspektov. Je pa Uber zaenkrat daleč najuspešnejši po številu uporabnikov njihove platforme," se strinja.

Uber dobiva konkurenco

Ne le predpisi, bes taksistov in avtomobilska industrija, tudi tovrstne neprofitne in potrošnikom bolj prijazne organizacije ter nenazadnje pojav direktne konkurence, kot sta na primer ameriška Lyft in SideCar, predstavljajo trde ovire za model prevoznih storitev, ki ga ponuja Uber. A njihova strategija podjetja je precej očitna in vsaj doslej tudi zelo uspešna. Na nove trge vstopajo ne glede na predpise, nato ob veliki podpori navdušenih uporabnikov pritiskajo na pristojne z veliko željo po spremembi pravil. Tako so nedavno Evropski komisiji predložili pritožbo zoper ukrepanja Francije, Nemčije in Španije, češ da so jih države, ki so vse članice EU, obravnavale neusklajeno. Hkrati Evropi ponujajo možnost odprtja novih 50 tisoč delovnih mest.

Evropska komisija: Podpiramo razvoj inovativnih storitev, a te ne smejo zaobiti zakonodaje

Predstavniki Evropske komisije so za 24ur.com dejali, da komisija podpira razvoj novih in inovativnih storitev s področja mobilnosti, saj to lahko pripomore k večji preglednosti, možnosti izbire in zmanjšanju stroškov za potrošnike. "Vendar pa tovrstne storitve ne smejo zaobiti nacionalnih pravil oziroma zakonodaje. Obenem morajo države članice pri uporabi svojih nacionalnih predpisov spoštovati splošna načela prava Evropske unije kot so sorazmernost, nediskriminacija in svoboda ustanavljanja," pravijo.

Kar na danem področju povzroča kar nekaj zmede, je tudi to, da na ravni EU nimamo posebne sektorske zakonodaje za to področje in opravljanje taksi službe trenutno spada v pristojnost držav članic EU. "Ta sektor je ponavadi močno reguliran. V nekaterih državah članicah zahtevajo, da imajo taksisti posebne poklicne kvalifikacije, medtem ko drugje število taksistov omejujejo s številom novih izdanih dovoljenj," pravijo.

Analitiki: Uber dobro ve, kaj počne

Da, dobro vedo, kaj delajo, trdijo številni analitiki. Prepričani so, da z odmevnimi protesti, negodovanji in pravnimi spori na novih in obstoječih trgih Uber pravzaprav krepi podobo disruptivnega in trendovskega podjetja z jasnimi cilji. Kakorkoli že, dejstvo je, da delež "Uber prevoza" v državah, kjer lahko nemoteno posluje, izjemno hitro raste in le vprašanje časa je, kdaj se bomo tudi sami soočili s tovrstno obliko prevoznih storitev.