Generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer je na plenarnem zasedanju Parlamentarne skupščine NATO v Ljubljani zatrdil, da je močna Evropa v interesu transatlantskih odnosov. "Mislim, da je za transatlantske odnose pomembno, da se Evropa razvija komplementarno, brez podvajanja," je poudaril v komentarju nedavnega francoskega in skorajšnjega nizozemskega referenduma o evropski ustavni pogodbi.
S tem je de Hoop Scheffer po nastopu na plenarnem zasedanju odgovoril na vprašanje slovaškega poslanca Josefa Banaša o mnenju o prihodnosti dialoga NATO-EU, če bo do zavrnitve ustavne pogodbe tako kot na nedeljskem referendumu v Franciji prišlo tudi na sredinem referendumu na Nizozemskem in še drugje. "Močna Evropa je pomembna za NATO," je zatrdil Nizozemec de Hoop Scheffer.
V svojem nastopu je sicer poudaril, da mora NATO prilagoditi svoje strukture novim okoliščinam, kot so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje in konflikti zunaj območja delovanja zavezništva. NATO danes ni več evropocentrističen, ampak je geografski pristop spremenil v funkcionalnega, je poudaril. Ker NATO temelji na skupnih vrednotah, pa ne more molčati po nedavnih dogodkih v Uzbekistanu, je poudaril de Hoop Scheffer in se znova zavzel za neodvisno mednarodno preiskavo nasilnega zatrtja protivladnih protestov v uzbekistanskem Andižanu sredi maja. "NATO podpira pozive ZN in OVSE k mednarodni preiskavi teh dogodkov," je poudaril de Hoop Scheffer.
Zelo pomembni so transatlantski odnosi
Predsednik PS NATO Pierre Lellouche je med vprašanji, ki jih je še treba rešiti, omenil naravo odnosa med zvezo NATO, EU in ZDA, razvoj bolj uravnoteženega zavezništva, ko gre za zmogljivosti in odločanje, in odgovor na vprašanje, kaj je temeljna naloga zveze NATO v svetu. "NATO se ne sme izogibati tem temeljnim vprašanjem in PS NATO mora posredovati svoja priporočila," je dejal.
Posebno pozornost je Lellouche v nastopu namenil transatlantskim odnosom. "Izkoristiti moramo vsako možnost, ki jo ponuja naša organizacija, za dialog s kolegi iz ZDA. Transatlantski odnosi so ključni za zavezništvo in PS NATO je edinstven forum za poslance z obeh strani Atlantika," je zatrdil.
Pozornost NATA usmerjena na Balkan in Kavkaz
Ena od prednostnih nalog PS NATO je tudi politika do sosed. Ključna prioriteta je Balkan, kjer bo letošnje leto odločilno za Kosovo, je poudaril Lellouche, kritiziral pa pomanjkljivo sodelovanje Hrvaške in SČG s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
NATO pozorno spremlja tudi razmere na južnem Kavkazu. Lellouche je ob tem povedal, da namerava jeseni obiskati Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo. Pozornost je po njegovem mnenju treba posvetiti tudi črnomorskemu območju in ob koncu mandata bo obiskal Romunijo, Bolgarijo in Moldavijo.
Izrazil pa je globoko zaskrbljenost nad razmerami na Bližjem vzhodu, kjer razvoj dogodkov na Zahodnem bregu ogroža ustanovitev palestinske države in prihaja do unilateralizma, ne pogajanj. "Preprečiti moramo novo spiralo nasilja in konflikta," je dejal.
Janša: NATO ne more delovati sam
Vloga PS zveze NATO kot srečanja zakonodajalcev in oblikovalcev javnega mnenja je ključnega pomena za poslanstvo zavezništva, je na zasedanju poudaril premier Janez Janša. "Z vašo podporo operacijam zavezništva, prizadevanjem za politično in vojaško preoblikovanje in stabilnim obrambnim proračunom lahko storimo še več za mir in varnost na evroatlantskem območju ter po svetu," je dodal.
Po besedah slovenskega premiera NATO ne more delovati sam. Zavezništvo bi si moralo, kadarkoli je le mogoče, prizadevati za sinergijo, vzpostaviti skupne strategije, jasno razdeliti delo in usklajevati svoje dejavnosti z drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, še zlasti z Evropsko unijo, Združenimi narodi in OVSE. To po mnenju Janše še posebej velja za sodelovanje med zavezništvom in EU, pri katerem je njuno strateško partnerstvo izjemno pomembno.
Slovenski premier je govor sklenil s pogledom na članstvo Slovenije v zvezi NATO. Kot je poudaril, "za nas članstvo ni nagrada, temveč rezultat dobro opravljenega dela". Napovedal je še, da bo Slovenija odločno podprla vabila vsem državam kandidatkam, ko izpolnijo merila za članstvo, in sicer ne le z besedami, ampak tudi z dejanji.
Težave s Hrvaško izvirajo iz nekdanje skupne države
Na vprašanje latvijskega poslanca Aleksandrsa Kirsteinsa o reševanju problema meje s Hrvaško je Janša dejal, da je v odnosih med državama veliko več pozitivnih stvari kot tistih, ki ju delijo. "Problemi, ki še niso rešeni, izvirajo iz nekdanje skupne države. Meje tedaj niso bile določene. Sprejeli smo odločitev, da bo nekdanja republiška meja državna meja. Gre za soglasno odločitev, sprejeto tako v Sloveniji kot na Hrvaškem," je pojasnil Janša.
NATO naj razširja mir
"Glavna naloga transatlantskega zavezništva po koncu bipolarne svetovne ureditve je razširiti območje miru in stabilnosti znotraj in prek meja Evrope," je v nagovoru poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je dodal, enote zavezništva skupaj s partnerji izvajajo mirovne misije na Kosovu in v Afganistanu, NATO pa z mandatom ZN uri iraške varnostne sile.
Zveza NATO je že dolgo prerasla v resnično varnostno skupnost, je dejal minister in dodal, da je zveza v svojem bistvu politično-vojaška komponenta zahodne civilizacije, ki temelji na vrednotah, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin ter vladavina prava.
Kot je poudaril Rupel, Evrope in sveta ne ogroža več možnost globalne jedrske vojne med dvema antagonističnima politično-vojaškima in ideološkima blokoma. To grožnjo so zamenjale asimetrične grožnje miru, varnosti in stabilnosti, med drugim terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje in mednarodni kriminal, je poudaril.
Scheffer izpostavil pomen slovenskega sodelovanja
Predsednik republike Janez Drnovšek pa je sprejel generalnega sekretarja zveze NATO Jaapa de Hoopa Schefferja, ki je uvodoma poudaril pomen slovenskega sodelovanja v nalogah zavezništva. Zaradi novih izzivov se bodo zahteve po operativnih zmogljivostih članic povečevale, zato je de Hoop Scheffer izpostavil tudi pomembnost Partnerstva za mir in sodelovanja NATO z Rusijo in Ukrajino. Drnovšek pa je poudaril pomen zavezništva in razumevanja njegove vloge v javnosti, po ocenah de Hoopa Schefferja pa so transatlantski odnosi izboljšani.
Kako postopati v primeru terorističnega napada?
Ob zasedanju v Ljubljani je potekala tudi posebna simulacijska predstavitev vaje Črni svit za primer terorističnega jedrskega napada na Bruselj. Namen vaje je bil seznaniti NATO in EU ter posamezne članice obeh povezav z uporabnimi priporočili, kako potencialnim teroristom preprečiti dostop do orožij za množično uničevanje in njihovo uporabo.
Scenarij vaje predvideva, da teroristična organizacija Al Kaida na Bruselj vrže jedrsko bombo, pri čemer takoj umre 40.000 ljudi, 300.000 pa je ranjenih. Eksplozija povzroči popolno uničenje v premeru 350 metrov, v premeru do dveh kilometrov pa hudo uničenje poslopij. Elektromagnetni udar uniči nezaščitene električne sisteme tri kilometre od kraja eksplozije in povzroči motnje v njihovem delovanju celo 25 kilometrov daleč.
Po scenariju vaje se sedem dni kasneje radiacija razširi na večje dele Belgije, Nizozemske in Nemčije, kar povzroči zlom kmetijstva, komunikacij, prometa in poslovanja podjetij s sedežem v Bruslju. Gospodarske izgube zaradi napada so neizmerljive. Delavci v Evropi in ZDA nočejo priti na delo, svetovni trgi se zlomijo. Strah pred novimi napadi pa se razširi daleč od Belgije. Pojavijo se zahteve po ostrejših vladnih ukrepih, napadi na muslimane in demonstracije.
"Kruta realnost"
Po besedah nekdanjega ameriškega senatorja Sama Nunna vaja prikazuje kruto realnost, ki bi se prizadela tudi kako evropsko državo. Ob tem je opozoril, da je takšne dogodke mogoče preprečiti, predvsem s še ostrejšim nadzorom nad jedrskim orožjem oziroma materiali za sestavo le-tega. ''Preprečiti moramo, da te snovi pridejo v roke teroristom, saj ne glede na njihovo znanje, brez sestavin ne morejo nič,'' je dejal Nunn. Zmanjševanje tveganja je naloga vseh držav in ne le ene, zato NATO v tem potrebuje tudi Evropo.
