Konec počitnic povzroča preglavice tudi staršem: polna šolska torba stane od 100 do 150 evrov

Po besedah vodje marketinga na DZS Nataše Ješe starši za stvari, ki jih bo v šoli potreboval prvošolec, v povprečju odštejejo od 100 do 150 evrov, lahko pa tudi več, če izberejo torbico znanega proizvajalca.

Za šolske potrebščine, kot so barvice, zvezki in podobno, starši po besedah Ješetove v povprečju odštejejo od 40 do 70 evrov. Dodatnih 70 evrov odštejejo za delovne zvezke, še nekaj dodatnega denarja pa za torbico. Učbenike si lahko učenci brezplačno sposodijo v šoli.

Pri delovnih zvezkih se strošek razlikuje od šole do šole, saj vsak učitelj sam določi, ali bo uporabljal delovne zvezke in katere. Pri torbicah pa je strošek odvisen od njene kakovosti in proizvajalca. "Če starši kupijo torbico priznane znamke, v kateri so še peresnica, barvice in vrečka za copate, lahko ta stane od 145 do 199 evrov. Če pa kupijo običajno torbico, pa lahko ta stane tudi zgolj 9,99 evra," pravi Ješetova.

Starši se po besedah vodje marketinga na DZS običajno sicer odločajo za bolj kakovostne in s tem dražje izdelke, četudi imajo nizke dohodke, ker "želijo za svoje otroke najboljše". Pri torbicah računajo tudi na to, da jo bo lahko v primeru, da bo bolj kakovostna, otrok nosil več let ali pa jo bosta nosila njegov brat ali sestra, dodaja. Sicer pa na DZS opažajo, da se stroški staršev za stvari, ki jih bo v šoli potreboval otrok, iz leta v leto ne povečujejo in ostajajo na približno enaki ravni.

Ali je uporaba velikega števila delovnih zvezkov smiselna?

Na Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije podatkov o tem, koliko stanejo šolske potrebščine, nimajo, imajo pa zbrane precej podrobne podatke o stroških za učbenike. Po podatkih, zbranih s 113 (od 450) osnovnih šol, so učbeniki v preteklem šolskem letu za prvi razred v povprečju stali nekaj manj kot 50 evrov, za deveti razred pa v povprečju nekaj več kot 76 evrov. Najdražji so bili učbeniki za osmi razred, ki so stali nekaj manj kot 94 evrov.

Zbrani podatki po besedah predsednika omenjene zveze Antona Medena kažejo, da obstajajo velike razlike med šolami. Tako lani staršem prvošolčkov na nekaterih šolah za delovne zvezke ni bilo treba odšteti niti evra, medtem ko je na eni izmed šol ta znesek dosegel tudi nekaj več kot 86 evrov. Še večje so bile razlike v devetem razredu, kjer so morali starši za učbenike ponekod odšteti 170 evrov, nekje drugje pa "zgolj" 31 evrov. Največ za delovne zvezke sicer odštejejo starši otrok v Pomurju.

Tudi zato Meden ocenjuje, da bi bilo treba narediti analizo, zakaj prihaja do takšnih odstopanj. Na zvezi po njegovih besedah sicer spoštujejo strokovno avtonomijo učiteljev, da določijo, katere delovne zvezke potrebuje učenec, "očitno pa je, da pri tem uporabljajo zelo različne metode".

Po njegovem bi bila potrebna tudi analiza, ali je uporaba velikega števila delovnih zvezkov smiselna. Na šolah, kjer učenci ne potrebujejo veliko delovnih zvezkov, namreč dosegajo enake rezultate kot na šolah, kjer so stroški za delovne zvezke najvišji, pravi.

Na splošno sicer Meden opaža, da se stroški za delovne zvezke v zadnjih štirih letih zmanjšujejo. Slednje kažejo tudi zbrani podatki. Skupen strošek za delovne zvezke za obvezne predmete za vse razrede osnovne šole je pred štirimi leti znašal okoli 750 evrov, danes pa znaša okoli 650 evrov, pravi.

Število staršev, ki ne zmorejo nakupa šolskih potrebščin, se povečuje

Nižji stroški za delovne zvezke pa kljub vsemu očitno ne pripomorejo k temu, da bi se število staršev, ki imajo težave z nakupom šolskih potrebščin, zmanjševalo. Nasprotno. Po besedah sekretarke Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Darje Kuzmanič Korva na centrih za socialno delo opažajo, da se število družin, ki ne zmorejo omenjenega nakupa, povečuje.

Na slednje po njenih besedah kaže tudi podatek, da se je povečalo število prejemnikov izrednih denarnih pomoči, namenjenih za nakup šolskih potrebščin. Velik strošek po besedah Kuzmanič Korve pri tem predstavljalo prav obvezni delovni zvezki.

Na skupnosti centrov za socialno delo si tudi zato prizadevajo, da bi staršem pomagali še na druge načine. Tako so v preteklih dveh letih z Rotary klubom 25 iz Ljubljane že pripravili dve akciji nabave šolskih potrebščin za otroke, katerih starši nakupa ne zmorejo.

Projekt je vključeval vseh 62 centrov za socialno delo v Sloveniji in osnovne šole, ki so se na terenu povezali in ugotovili, katere družine potrebujejo pomoč. Na tak način je lani šolske potrebščine prejelo 11.333 otrok, pravi Kuzmanič Korva.

Slednja je tudi prepričana, da bi morale biti tovrstne akcije bolj usklajene, "saj pomoč zbira in razdeljuje veliko število različnih organizacij in posameznikov, ki medsebojno niso povezani in tako ne ustvarijo sinergije".

Akcije zbiranja sredstev za šolske potrebščine sta letos tradicionalno pripravili Slovenska karitas in Rdeči križ. Prva sredstva zbira v okviru akcije Otroci nas potrebujejo, drugi pa predvsem preko svojih območnih organizacij.