Po več kot letu in pol zapletov bosta Dars in policija na avtocesti med Trojanami in Blagovico naslednji teden vendarle začela izvajati sekcijsko kontrolo hitrosti, so sporočili s policije. Podrobnosti bodo predstavili na jutrišnji novinarski konferenci.
Vsem voznikom bodo merili čas, ki ga bodo potrebovali za dobrih pet kilometrov poti, in na podlagi tega izračunali povprečno hitrost. Če jo bodo presegli, bo na njihov naslov priromal plačilni nalog. Na avtocestnem odseku prek Trojan je sicer hitrost vožnje že vseskozi omejena na 100 km/h.
Kako bo potekalo merjenje?
Vsem voznikom bodo merili čas, ki ga bodo potrebovali za dobrih pet kilometrov poti, in na podlagi tega izračunali povprečno hitrost. Če jo bodo presegli, bo na njihov naslov priromal plačilni nalog. Na avtocestnem odseku prek Trojan je sicer hitrost vožnje že vseskozi omejena na 100 km/h.
Kako bo potekalo merjenje?
Če boste želeli traso prevoziti po pravilih, boste morali pot od začetka predora Trojane do konca predora Podmilj prevoziti v najmanj treh minutah in petih sekundah. Vse, kar bo manj, bo avtomatska prekoračitev hitrosti.
Prva kamera je nameščena pred predorom Trojane, druga pa na izvozu iz predora Podmilj. Obe boste zabeležili registrsko številko vozila in podatke poslali v nadzorni center. Ko bo ugotovljena hitrost vožnje, pa bo zgolj pri kršiteljih kamera posredovala v center tudi fotografijo vozila, pojasnjujejo na Darsu, kjer zagotavljajo tudi, da podatkov ne bo mogoče brisati ali jih spreminjati. "Ob tem velja poudariti, da ne gre za snemanje, ampak za fotografiranje: v primeru, da ni kršitve, se fotografija takoj uniči, v nasprotnem primeru se fotografija posreduje na strežnik, ki je v pristojnosti policije," so dodali.
Eden najnevarnejših cestnih odsekov v Sloveniji
Odsek skozi predora Trojane in Podmilj ni bil izbran naključno. Sodi med deset najnevarnejših, kjer se dogajajo najhujše prometne nesreče. Kljub temu več kot polovica voznikov tam ne upošteva omejitve hitrosti.
Pred letom in pol, ko je Dars prvič napovedal skorajšnjo namestitev sistema za sekcijsko merjenje hitrosti, so posredovali rezultate analize, ki je pokazala, da je najvišjo dovoljeno hitrost prekoračilo 57 odstotkov voznikov oziroma več kot 78 tisoč vozil v enem samem tednu. Nekdo je peljal celo 218 km/h. Na njegovo srečo so tega divjaka ujele le Darsove nadzorne kamere, s katerimi pa si policija ne more veliko pomagati in tako nikoli ne bo videl globe 1200 evrov, so poročali v oddaji 24UR.
Štajerska avtocesta, ki povezuje največji slovenski mesti, je tudi med najbolj obremenjenimi. Trojanske predore vsak dan prevozi skoraj 36.000 vozil.
Zakaj sekcijsko merjenje hitrosti?
Eden najnevarnejših cestnih odsekov v Sloveniji
Odsek skozi predora Trojane in Podmilj ni bil izbran naključno. Sodi med deset najnevarnejših, kjer se dogajajo najhujše prometne nesreče. Kljub temu več kot polovica voznikov tam ne upošteva omejitve hitrosti.
Pred letom in pol, ko je Dars prvič napovedal skorajšnjo namestitev sistema za sekcijsko merjenje hitrosti, so posredovali rezultate analize, ki je pokazala, da je najvišjo dovoljeno hitrost prekoračilo 57 odstotkov voznikov oziroma več kot 78 tisoč vozil v enem samem tednu. Nekdo je peljal celo 218 km/h. Na njegovo srečo so tega divjaka ujele le Darsove nadzorne kamere, s katerimi pa si policija ne more veliko pomagati in tako nikoli ne bo videl globe 1200 evrov, so poročali v oddaji 24UR.
Štajerska avtocesta, ki povezuje največji slovenski mesti, je tudi med najbolj obremenjenimi. Trojanske predore vsak dan prevozi skoraj 36.000 vozil.
Zakaj sekcijsko merjenje hitrosti?
Stacionarni radarji, ki smo jih prvič dobili pred 12 leti, nimajo želenega učinka. Izkazalo se je namreč, da številni vozniki hitrost zmanjšajo tik, preden vidijo "škatlo", in takoj ko so mimo, spet stopijo na plin. Nov način merjenja, ki spremlja hitrost na petkilometrski razdalji in se je v tujini že izkazal kot zelo uspešen pri umirjanju hitrosti, takšnega goljufanja ne omogoča več. Pri večini voznikov ima takšna meritev tudi psihološki vpliv. Ljudje se zavedajo, da so v nadziranem območju in vozijo bolj previdno.
Dars in policija zato upata, da bosta voznike končno prisilila k vožnji po omejitvah, s tem pa bi se zmanjšalo tudi število nesreč. "Manj nesreč pomeni tudi manj zapor na tem prometno razmeroma zelo obremenjenem avtocestnem odseku, ki povezuje največji slovenski mesti," poudarjajo na Darsu. V trojanskih predorih ni odstavnih pasov, ob nesrečah ponavadi morajo avtocesto zapreti, hkrati pa so bolj izpostavljeni tudi reševalci in gasilci.
Sistem, ki ga potrebujemo tudi na drugih odsekih
Dars in policija zato upata, da bosta voznike končno prisilila k vožnji po omejitvah, s tem pa bi se zmanjšalo tudi število nesreč. "Manj nesreč pomeni tudi manj zapor na tem prometno razmeroma zelo obremenjenem avtocestnem odseku, ki povezuje največji slovenski mesti," poudarjajo na Darsu. V trojanskih predorih ni odstavnih pasov, ob nesrečah ponavadi morajo avtocesto zapreti, hkrati pa so bolj izpostavljeni tudi reševalci in gasilci.
Sistem, ki ga potrebujemo tudi na drugih odsekih
Od same postavitve so se hitrosti v povprečju za 5 km/h znižale, kar je pri teh sistemih veliko.
Jan Sajovic, Dars, 1. 7. 2016
Ne le na avtocesti čez Trojane, podoben sistem bi potrebovali tudi na drugih odsekih. Recimo na tistem mimo Višnje Gore, pa na gorenjskem kraku avtoceste, na odseku mimo Celja ter med Brezovico in Vrhniko, je leta 2015 za 24UR našteval Jan Sajovic iz Darsove službe za prometno varnost.
Po več kot letu in pol bo sistem končno začel delovati
Začetek sekcijskega merjenja sta Dars in policija prvič napovedala že junija 2015, a se je zapletlo. Najprej so kar leto dni čakali, da je urad za meroslovje odobril merilnike. Septembra lani je v javnosti odjeknila novica, da bodo začeli pošiljati globe. A jih niso, saj so se še naprej vrstile težave. Ko so birokratske premagali, se je namreč pokvarila ena od kamer. Upali so, da bodo do konca lanskega leta vendarle začeli z nadzorom hitrosti, a tudi to jim ni uspelo. Februarja pa naj bi, kot rečeno, zadeva vendarle stekla.
KOMENTARJI (156)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.