Konec aprila že skoraj 83.000 brezposelnih

Ob koncu aprila je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 82.832 brezposelnih oseb. To je za 25,1 odstotka več kot decembra in 32,7 odstotka več kot aprila lani, je sporočil statistični urad. Aprila se je namreč povečalo prijavljanje brezposelnih predvsem zaradi vseh, ki so službe izgubili zaradi številnih stečajev podjetij. Skupaj se je tako prejšnji mesec na zavod na novo prijavilo 9.468 oseb, kar je 6,5 odstotka več kot marca.

Skrb vzbujajoče je predvsem dejstvo, da se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta na zavod prijavilo 39.407 novih brezposelnih, kar je za 93,4 odstotka več kot v istem obdobju lani.

Medtem ko se dotok novih oseb brez službe povečuje, pa so zaposlitvene možnosti vse bolj skromne. Od skupno 22.814 brezposelnih, ki jih je zavod letos odjavil iz evidence, se je tako zaposlilo le 13.152 oseb, kar je 17,9 odstotka manj kot pred letom.

Narašča delež brezposelnih moških in oseb, mlajših od 40 let

Ob tem se tudi spreminja struktura in skrajšuje povprečni čas brezposelnosti. Povečuje se namreč delež brezposelnih moških, brezposelnost v starosti do 40 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev. Ob koncu aprila je bila oseba tako v povprečju brezposelna 20 mesecev in 12 dni.

Negotova gospodarska situacija pa vpliva tudi na povpraševanje po delavcih. Aprila so tako delodajalci prijavili le 11.964 prostih delovnih mest, kar je najmanj letos. V primerjavi s prejšnjim mesecem je bilo prostih delovnih mest 15,5 odstotka manj, glede na lanski april pa kar 44,7 odstotka manj. V prvih štirih mesecih se je povpraševanje po delavcih glede na primerljivo lansko obdobje zmanjšalo za 39,8 odstotka, na 52.087 prostih delovnih mest. Po podatkih ZZZS se je na predhodno prijavljenih prostih delovnih mestih letos zaposlilo 37.531 oseb ali 33,4 odstotka manj kot v istem lanskem obdobju.

Povpraševanje po delavcih se je najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, v prometu in skladiščenju, v trgovini in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se je število prostih delovnih mest najbolj zmanjšalo v kovinski, strojni, elektro in pohištveni industriji ter v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas ter v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic.