Končno odprtje opere – vesel, a tudi grenak dogodek

Ljubitelji kulture so končno dočakali veseli dan za stavbo SNG Opera in balet Ljubljana. Stavbo, zgrajeno leta 1892, so temeljito prenovili, dodali še prizidek, s koncertom Zlitje stoletij pa so po šestih letih vrata operno-baletne hiše odprli tudi za obiskovalce.

Trak je v družbi začasnega ministra za kulturo Boštjana Žekša in ravnatelja Mitje Bervarja prerezal predsednik republike Danilo Türk, častni pokrovitelj otvoritvene slovesnosti. "Danes je velik praznik slovenske kulture, ko končno odpiramo to hišo, v kateri se bo ansambel SNG Opera in balet Ljubljana ponovno naselil po šestih letih izgnanstva in dela v nemogočih pogojih,“ je dejal Žekš.

Dobili smo novo arhitekturo, vadbene dvorane, obnovljen oder in odrsko opremo, delo se tako lahko začne, je poudaril akademik. Dodal je še, da bo treba delati skupaj, tudi z ministrstvom za kulturo in svetom zavoda, saj zdaj po njegovem mnenju ni čas za diskusije in prepire. Svojemu nasledniku na ministrstvu pa je položil na srce, da je najbrž iluzorno pričakovati, da bo v tej hiši za delo potrebnega manj denarja. "Bojim se, da ga bo potrebnega več," je svoj nagovor sklenil Žekš.

Opero prenavljala dva zdaj že propadla gradbinca

Odprtje prenovljene opere so iz leta v leto prestavljali, prav tako so se povečevali tudi stroški. Ko se je leta 2006 začela prenova stavbe, naj bi za to plačali 30 milijonov evrov, končni račun pa bo znašal več kot 43 milijonov evrov. Po prvotnih načrtih bi morali prenovo končati že leta 2008, a se je seveda zapletlo in zavleklo. Ministrstvo za kulturo je ljubljansko operno hišo leta 2006 uvrstilo na prednostni seznam investicij. Marca 2007 so takratni minister Vasko Simoniti in predstavnika zdaj že propadlih gradbincev – Aleksander Meze iz SCT-ja in nekdanja predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak podpisali pogodbo o prvi fazi izgradnje prizidka in obnove stavbe. Takrat je bilo predvideno, da se bo prenova končala spomladi 2009.

Oktobra 2007 so Simoniti, Tovšakova in nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar podpisali še pogodbo in aneks k pogodbi za izvajanje del druge faze; odprtje so potem napovedali za november 2010. A so se dela podaljšala še za eno leto, saj je v pododrje vdrla podtalnica. Kot da ne bi bilo že vsega dovolj, je svoj davek zahtevala še kriza v gradbeništvu. Po propadu Vegrada in SCT-ja so prenovo opere dokončali podizvajalci, ki pa še niso poplačani.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je pred odprtjem prenovljene opere znova opozorila na problematiko izigravanja pravil javnega naročanja. Že večkrat so predstavili 24 konkretnih primerov neplačanih investicij, med katerimi so poleg projektov ministrstva za kulturo tudi prekmurska avtocesta, stanovanjsko naselje Brdo in Dunajski kristali. Kot je pojasnila Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS, podatki, ki so jih pridobili na zbornici, kažejo, da na projektih ministrstva za kulturo terjatve znašajo skoraj 1,5 milijona evrov, od tega 1,07 milijona samo na projektu opera. To po njenih besedah ni končna številka, ker so v njej zajeti zgolj tisti podizvajalci, ki so se odločili javno izpostaviti.

Gospodarske razmere so se od začetka obnove zelo spremenile, a projekt je bilo seveda treba dokončati, je poudaril Mitja Bervar, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana: ''Mislim, da mora vsaka država oziroma vsak narod poskrbeti za temelje svoje kulture, saj je nacionalna operno-baletna hiše eden od stebrov kulturne identitete naroda. Podobnih prenov so se v različnih državah lotevali na različne načine, vsak je iskal svoj recept.''

V finančnih težavah tudi SNG Opera in balet?

Po nekaterih informacijah naj bi bila tudi operna hiša v rdečih številkah. Bervar je pojasnil, da so na splošno ''operno-baletne hiše po svetu ustanove, kjer ni mogoče govoriti o finančnih presežkih. Naš javni zavod je v preteklosti iz leta v leto prenašal negativno stanje, poleg tega je bil šest let brez strehe nad glavo. Temu primerno je tudi finančno stanje.'' Ravnatelj je še dodal, da so sprejeli že precej ukrepov in da so finančno stanje delno že sanirali. Stanje se bo z vrnitvijo v domačo hišo, s povečanim obsegom dela in sponzorji, s katerimi se prej ni bilo mogoče dogovarjati o sodelovanju, bistveno izboljšalo, je še prepričan Bervar: ''Mislim, da nas ob vsem tem ter razumevanju in zadostnem sofinanciranju ministrstva za kulturo za prihodnost naše hiše ne bi smelo skrbeti.''

Vrnitev domov

Vsekakor je vrnitev na domači oder in odprtje hiše, tako za vodstvo kot zaposlene ter seveda tudi za ljubitelje opere, vesel dogodek. Okoli 300 zaposlenih se veseli dobrih delovnih pogojev, je dejal Bervar. Namesto prejšnjih 3500 kvadratnih metrov je umetniškim ansamblom zdaj na voljo 10.500 kvadratnih metrov prostora. Na voljo imajo pet sodobnih vadbenih dvoran, oder z vso tehnično opremo omogoča nove scenske in režiserske pristope, tudi ostali prostori, kot so garderobe in servisni prostori, so zdaj primerni za delo nacionalne operno-baletne hiše.

Po besedah Bervarja bo tako moč program dolgoročno načrtovati in bo zaradi boljših pogojev tudi bolj drzen in kakovosten. S tem pa bodo privabili še več obiskovalcev, ki jim je na voljo od 526 do 580 sedežev.