Končan odvoz 2200 ton nevarnega mulja s Koroške v Avstrijo

Z ministrstvo za okolje, podnebje in energijo so sporočili, da so zaključili odvoz nevarnega mulja, ki je nastal kot posledica katastrofalnih avgustovskih poplav na Koroškem. Kot so navedli, se z odvozom nevarnega mulja zaključuje pomemben del sanacijskih ukrepov. Skupaj z drugimi resorji in institucijami pa jih pri obnovi po poplavah čaka še nekaj pomembnih ukrepov zaradi onesnaženih zemljin in degradacije okolja.

Ministrstvo je po lanskih katastrofalnih poplavah naročilo analizo mulja, ki jo je izvedel akreditiran laboratorij. Vzeli so osem vzorcev na različnih lokacijah v vseh petih koroških občinah (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd). Rezultati so pokazali, da lahko mulj razdelimo v tri kategorije: inerten, nenevaren in nevaren. Na štirih lokacijah so analize pokazale, da gre za mulj inertnega značaja, na dveh lokacijah za nenevaren odpadek, na dveh lokacijah pa za nevaren odpadek, in sicer na lokaciji Poljana (nasproti gostišča Krivograd na Prevaljah in Cricket club na meji med Prevaljami in Mežico). 

Skladno s pogodbo o prevzemu in predelavi nevarnega mulja, ki je bila sklenjena na podlagi Zakona o javnem naročanju med MOPE in podjetjem Saubermacher Slovenija, je bilo lani decembra odpeljanih 1700 ton nevarnega mulja v predelavo v Avstrijo. Na podlagi aneksa k navedeni pogodbi pa so marca 2024 odpeljali še dodatnih 500 ton nevarnega mulja. Pogodbena vrednost za 1700 ton odpeljanega mulja znaša 493.297,50 evra z DDV, za dodatnih 500 ton pa 145.087,50 evra, skupno torej 638.385 evrov z DDV.  

Kam z inertnim in nenevarnim muljem? 

Septembra lani je Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) odvzel vzorce iz protipoplavnega nasipa ob reki Meži pri Prevaljah, grajenega iz mulja, nanesenega po poplavah avgusta 2023. Namen preiskav v Geomehanskem laboratoriju ZAG-a je bil predvsem ugotoviti možnost uporabe mulja za vgradnjo v nasipe in zasipe. Ugotovili so, da sam mulj, predvsem zaradi visoke vlage, ni primeren za vgradnjo v nasipe in zasipe, zato je treba material izboljšati z vezivi, navajajo na ministrstvu za okolje. 

Na podlagi prvih vmesnih rezultatov geomehanskih preiskav stabilizacije mulja z aditivi za povečanje trdnosti izhaja, da mulj ni škodljiv za okolje, če se stabilizira s primernimi dodatki. Rezultati izlužkov samega mulja kažejo, da je onesnaženost precej nizka. Rezultati pa tudi kažejo, da so celo mešanice z nižjim deležem veziv primerne za vgradnjo v nasipe in zasipe. Po strokovnem mnenju ZAG zaradi visoke vsebnosti finih zrn mulj ni primeren za cestne tampone, se bo pa lahko uporabil za geotehnične zasipe in druge nasipe po predhodni ustrezni obdelavi, pri čemer je pred uporabo nujno treba izvesti vse potrebne analize glede mehanskih lastnosti in izluževanja. Po zadnjih razpoložljivih podatkih bo Direkcija RS za infrastrukturo v različnih prihodnjih investicijah porabila 100.000 m3 mulja, ki je nastal kot posledica poplav avgusta 2023.

Se je pa del mulja iz lokacij začasnega skladiščenja uporabil za izvedbo izrednih ukrepov po avgustovskih poplavah na porečju reke Meže (zapolnitev zajed, zasipi ...). Večji del mulja iz lokacij začasnega skladiščenja bodo uporabili za vzpostavitev vodne infrastrukture v funkcionalno stanje, neuporabljeni material pa bodo odložili na ustrezna odlagališča, še navajajo na ministrstvu in dodajajo, da končno poročilo o vgradljivosti mulja pričakujejo konec marca.

Opozorilo prebivalcem: mulja ne uporabljajte za obdelovalne površine

Strokovnjaki iz Kmetijskega inštituta Slovenije ne priporočajo uporabe mulja, ki ga je naplavilo v lanskih avgustovskih poplavah, za vrtičke in kmetijske površine. Kmetijski inštitut je med drugim pripravil dokument z usmeritvami in dobrimi praksami za remediacijo poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih, v katerem je podal ustrezne ukrepe in navodila.

V prihodnosti nujna izgradnja centra za ravnanje z onesnaženimi zemljinami, občine lokaciji nenaklonjene

So pa z ministrstva za okolje sporočili, da bo potrebno zaradi preteklih okoljskih bremen ter posledic poplav in plazov v skladu z Zakonom o obnovi na območju Mežiške doline in Celjske kotline v najkrajšem možnem času urediti center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami, ki nastanejo ob naravnih nesrečah in niso primerne za nadaljnjo uporabo, pri tem pa zagotoviti samozadostnost, saj zanašanje na obdelavo tovrstnih odpadkov v tujini ekonomsko in tudi okoljsko ni upravičeno. Izgradnja centra, ki bo potekala v soglasju z lokalno skupnostjo, bo strošek države, za njegovo upravljanje in izvajanje ravnanja z onesnaženo zemljino pa bodo podeljene koncesije. Glede na dosedanje odgovore nobena občina v Mežiški dolini ni pripravljena urediti lokacije za ravnanje z onesnaženimi zemljinami iz tega dela Slovenije.

So pa na okoljskem ministrstvu v sklopu sanacijskih ukrepov pripravili tudi osnutek Programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju vrtcev, šol in javnih igrišč v občinah Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd ter ga poslali v pregled in dopolnitev vsem petim občinam.