Družinski zakonik je že od svoje predložitve in prve različice predmet ostrih polemik in nasprotovanj v državi.  Društvo Družinska pobuda je pripravilo kompromisni predlog zakonika s petimi točkami sprememb, ki se nanašajo na opredelitev zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti, ter ga poslalo svojo različico predsedniku Državnega zbora Gregorju Virantu in vsem političnim strankam.

Kot so prepričani predlagatelji, so našli "minimalni skupni imenovalec med vsemi vpletenimi v tej zgodbi na način, ki v primerjavi s spornim sprejetim zakonikom nikomur ničesar ne jemlje, daje pa družbeni pomen življenjski skupnosti med moškim in žensko, očetovstvu in materinstvu, enako ureja medsebojna razmerja med odraslimi ljudmi v vseh zvezah ne glede na njihovo spolno sestavo in usmerjenost, odpravlja tveganje nezavednih učinkov na druge zakone, ne da bi sploh natančno vedeli, na katere in kako, in odpravlja pomisleke glede skrbi, da bi bil družinski zakonik lahko podlaga za uzakonitev umetnega oplojevanja lezbijk in nadomestnega materinstva, ki je v svojem bistvu kupovanje otrok“.

Kaj ponuja nov predlog?

(Foto: Thinkstock)

Predlagatelji predlagajo spremembo opredelitve zakonske zveze, tako da se doda pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Iz zakonika bi črtali člen o zunajpartnerski skupnosti, saj po mnenju predlagateljev takšna skupnost kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita.

Pravice zakoncev o svobodnem odločanju o rojstvu otrok zakonik ne more predpisati istospolnemu paru, ker je rojevanje otrok naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški, poudarjajo predlagatelji. Po mnenju predlagateljev bi o posvojitvah otrok v istospolne skupnosti potrebovali strokovne in neodvisne raziskave.

Primc za kompromis

Iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok so sporočili, da ne bodo vložili podpisov za razpis referenduma "do zaključka pobude oziroma dokler se ne bo izkazalo, ali so politične stranke pripravljene na kompromis – seveda, če se bo to izkazalo pred 11. februarjem, ko se izteče skrajni rok za vložitev podpisov v državni zbor".

S kompromisom proti referendumu?

Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice, je prepričan, da bi se stroškom in delitvam lahko izognili le, če bodo pri svojih stališčih popustili tako zagovorniki kot nasprotniki zakonika. (Foto: Blaž Garbajs)

Kompromisni predlog nekaterih pomembnih stvari, ki so jih v civilni iniciativi izpostavljali v postopku sprejemanja zakonika, sicer ne vključuje, opozarja vodja civilne iniciative Aleš Primc, zato se želijo o teh in drugih vprašanjih pogovoriti s predlagateljem kompromisa, predstavniki političnih strank in predstavniki civilnodružbenih organizacij. "Naše stališče in predloge bomo predstavili na teh pogovorih, če bo do njih prišlo," je zapisal v izjavi za javnost.

"Verjamemo, da bi ob pripravljenosti vseh strani na popuščanje in kompromis lahko prišli do rešitve, ki nas ne bi delila, ampak povezovala, in se izognili stroškom in delitvam, ki bi jih prinesel referendum,“ pravijo predlagatelji in dodajajo, da je prav tu možno prihraniti prve štiri milijone od napovedanih 800 milijonov evrov, ki jih bo treba privarčevati.

Svetlik: S kompromisi bi se krnile pravice

Da so nekateri kompromisni predlogi dobri, nekateri pa problematični, je prepričan minister za delo družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle, Ivan Svetlik. Pozdravil je dejstvo, da se v predlogu niso dotaknili vprašanja opredelitve družine, posvojitev in pravic otrok, a je zanj sporen predlog, da se iz zakonika črta člen o zunajpartnerski skupnosti.

Kot je dejal, pobudniki želijo, da bi v družinskem zakoniku izrecno opredelili namen zakonske zveze, ki je zasnovanje družine. To je po Svetlikovih besedah sicer mogoče, vendar pa je treba dodati tudi druge potrebe zveze, kot so čustvene, spolne, moralno-etične in ekonomske. Enako vlogo pa bi po njegovih besedah morali priznati tudi zunajzakonski zvezi.

Istospolno usmerjeni partnerji bi z uveljavitvijo družinskega zakonika in prenehanjem veljave zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti nekatere pravice celo izgubili. Če bi jih nato želeli uveljaviti, bi bila potrebna sprememba več zakonov.

'Že osnovni zakon je kompromisni predlog'

Na spremembe družinskega zakonika so se odzvali že v Pozitivni Sloveniji, kjer so se postavili v bran ustavnim pravicam otrok. "Osnova Družinskega zakonika je otrok in njegove pravice. Otrok, ki živi v skupnosti z odraslo ali več odraslih oseb, ki zanj skrbijo, skupaj z njimi tvori družino. Družino, v kateri je temelj zaupanje, skrb, ljubezen in razumevanje. Samo na podlagi omenjenih načel je po naši oceni možno govoriti o določenih izboljšavah oziroma spremembah,“ poudarjajo v Pozitivni Sloveniji. Že sprejeti zakon po njihovem mnenju že ureja skupna izhodišča in iz njega izhajajoče pravice in obveznosti za vse partnerske skupnosti, zato se z iniciativo Družinske pobude ne strinjajo.

Spremembam družinskega zakonika nasprotujejo tako v Pozitivni Sloveniji kot v SD. Kot pravijo, je že osnovno besedilo zakona kompromisni predlog. (Foto: POP TV)

Predlogu Družinske pobude niso naklonjeni niti v SD. "Zavedati se moramo, da je ta zakonik že kompromisni predlog, ki dejansko zagotavlja minimum varovanja enakosti pravic vseh otrok in enakost uresničevanja pravic, ki jih zagotavlja Ustava,“ v sporočilu za javnost poudarjajo v SD.

"Za nas je predlog Družinske pobude zavajajoč, na videz prinaša nedolžne kompromise, v resnici pa vnaša nove diskriminatorne in protiustavne rešitve. Nov predlog sprememb družinskega zakonika, kot ga predlaga Družinska pobuda, je milo rečeno žalostna slika čistega sprenevedanja in velikega politikantstva, kar smo imeli priložnost videti in slišati med samim zbiranjem podpisov za referendum proti Družinskemu zakoniku,“ še dodajajo v SD.

V poslanski skupini Državljanska Lista Gregorja Viranta predloga društva še niso obravnavali, zato ga niso komentirali, najverjetneje pa ga bodo proučili na sestanku v torek. "Še vedno pa podpiramo predlog v DZ sprejetega družinskega zakonika," so sporočili.

V SLS so pojasnili, da bodo v najkrajšem možnem času preučili predlog, želeli pa bi si, da bi se lahko izognili referendumu. "Seveda pa mora morebitna rešitev vsebovati kompromis, ki bo sprejemljiv za vse deležnike oziroma vsako zainteresirano javnost," so povedali in dodali, da so odprti za poskus, da se zadeva poskuša urediti z dogovorom.

Iz NSi so sporočili, da podpirajo iskanje kompromisnih rešitev, s katerimi bi se po njihovem izognili referendumu in tudi ideološkim polemikam. V kompromisu vidijo rešitev tudi zato, ker bi se tako izognili stroškom referenduma. 

V poslanski skupini stranke SDS predloga društva niso komentirali, v DeSUS pa se na predlog še niso odzvali.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!