KOMENTAR: Dvojna merila v pravosodju

Za poznavalce pravosodne zakonodaje je nedopustna odločitev ptujske sodnice (sledila ji je tudi mariborska sodnica), da je ljubljanskemu odvetniku Alešu Rojsu kmalu po hišnih preiskavah v zadevi Perutnina Ptuj dovolila vpogled v kazenski sodni spis, čeprav Rojs sploh nima statusa osumljenca, ni bila podana še niti kazenska ovadba, osumljenci še niso bili zaslišani, skratka, okoliščine domnevnih kaznivih dejanj pri dokapitalizaciji Perutnine se šele ugotavljajo. S tem naj bi nastala nepopisna škoda za samo preiskavo, pravi stroka, saj je odvetnik Rojs tesno povezan z osumljenci, torej s celotno upravo Perutnine. Bil je namreč njihov svetovalec pri dokapitalizaciji, prav tako pa naj bi njegova odvetniška pisarna za upravo pripravila opcijske pogodbe, zaradi katerih se je kriminalistična preiskava sploh začela. Zato naj bi po neuradnih podatkih na sodišču že protestirali tudi tožilci Specializiranega državnega tožilstva, ki usmerjajo predkazenski postopek v zadevi Perutnina Ptuj in sodišče pozivajo, naj v bodoče tega ne počnejo več. Če seveda ne želijo škodovati preiskavi.

Na sodišču brez pojasnil

Kaj je pravi razlog, da se je sodnica odločila za takšno potezo v tej fazi preiskave, ni znano, saj sodišče tega ne želi pojasniti. Zato tudi ni jasno, v kakšni vlogi je nastopal Rojs, ko je zahteval vpogled v sodni spis. Četudi bi že imel status osumljenca (pa ga še nima), mu kopiranje sodnega spisa po 128. členu Zakona o kazenskem postopku ne bi smeli omogočiti, pravijo poznavalci zakonodaje. Zakon namreč pravi, da je pregled spisa možen šele, ko je podana zahteva tožilca za kazenski pregon. Šele takrat se je mogoče seznaniti z dokaznim gradivom. Ne pa že v fazi predkazenskega postopka, ko še niti policija ni opravila svojega dela, ko niso še niti zbrani vsi dokazi, potrebni za kazensko ovadbo. V konkretnem primeru pa je imel odvetnik tak privilegij, da se je že zdaj lahko seznanil z vsem dokaznim gradivom v spisu. Zase ali za koga drugega, ni znano. Domnevno tudi z izsledki telefonskih prisluhov, ki naj bi jih bili zaradi suma zlorabe položaja neuradno deležni vsi štirje člani uprave Perutnine Ptuj.

Zakaj lahko odvetnik kopira sodni spis še preden je podana kazenska ovadba, medtem ko oškodovanec takšne pravice nima?

Sodnica mu je to pač dovolila. S kakšno obrazložitvijo, prav tako ni znano. Je pa ironija, da bi zagotovo zavrnili takšno prošnjo recimo oškodovanca ali žrtve kaznivega dejanja, saj za njih veljajo enaka pravila kot za osumljence - do zahteve tožilca za kazenski pregon sodni spis ni na voljo niti oškodovancem. Pa imajo povsem drugačne interese za seznanitev z dokaznim materialom kot storilci kaznivih dejanj. Mnogi so pač mnenja, da so odvetniki privilegirani. Radi bi bili privilegirani tudi pri preiskavi kaznivih dejanj, saj skušajo z ustavno pritožbo zaščititi svoje odvetniške pisarne, da bi bile v duhu "zaupnega odnosa s strankami" nedotakljive tudi za preiskovalce. Sveto mesto, kjer bi lahko osumljenci skrivali dokaze za kazniva dejanja, pa tega praga ne bi smel nihče prestopiti.

Nihče ne želi komentirati odločitve sodnice

Vsaj 10 različnih pravnih strokovnjakov in pravosodnih funkcionarjev smo povprašali o razlagi 128. člena ZKP, ki govori o tem, kdaj je možen vpogled v sodni spis in kdo se z njim sploh lahko seznani. Ali morda obstajajo kakšne izjeme, ki sodnikom dopuščajo takšne odločitve? Ne boste verjeli, nihče se uradno ni želel opredeliti do konkretnega primera. Na ministrstvu za pravosodje so nas z vprašanji napotili na pristojno sodišče in na Vrhovno sodišče. Tam so zapisali, da je pravi naslov za naše vprašanje pravosodno ministrstvo, kjer so zadolženi za zakonodajo. Na ptujskem sodišču so nas preusmerili na mariborsko sodišče, ker da so spis odstopili tja. Tam pa so le potrdili naše informacije, da je bil Rojsu res omogočen vpogled v spis, več od tega pa zaradi interesa predkazenskega postopka niso pripravljeni pojasniti.

Kakšno vlogo je odigral odvetnik Rojs?

Vloga odvetnika Aleša Rojsa še ni povsem jasna. Po prvih podatkih nima statusa osumljenca. A to se lahko še spremeni, saj kriminalistična preiskava še ni končana, v bistvu se je šele dobro začela. Preiskovalci NPU-ja morajo pregledati še kupe zaseženega gradiva in opraviti vrsto razgovorov, šele potem bodo vloge vseh akterjev v domnevno sporni dokapitalizaciji bolj jasne. Je pa že Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije opozoril na domnevno sporno vlogo odvetnika, saj je bil svetovalec uprave Perutnine pri dokapitalizaciji, včasih nadzornik v Slovenski industriji jekla, ki je bila izbrana za 40 milijonsko dokapitalizacijo Perutnine, domnevno pa je Rojs sestavljal tudi opcijske pogodbe med upravo PP in družbo SIJ. In prav iz teh poslov naj bi uprava dobila nezakonito premoženjsko korist, domnevno zaradi preplačanih delnic. In kot pravi Stankovič, obstaja sum, da naj bi Rojs delal za obe strani, torej za nasprotni stranki. Ali je resnično sedel na dveh stolih bo znano šele po koncu preiskave. Sam pravnih poslov ne komentira, izjav ne dajejo niti v Perutnini, poslovnih odnosov pa prav tako ne komentirajo v družbi SIJ.

Odvetniška zbornica preiskave ne komentira

Pravniki in odvetniki medtem opozarjajo – zastopanje več strank v istem pravnem poslu je v nasprotju s 5. členom Zakona o odvetništvu. Za komentar vprašamo na Odvetniški zbornici. Predsednik Roman Završek nam potrdi, da je nedopustno, če odvetnik zastopa nasprotne stranke v isti pravni zadevi. In da v tem primeru zbornica sproži disciplinski postopek. Če seveda kdo to prijavi. Ker pa v primeru odvetniške pisarne Aleša Rojsa takšne prijave ni bilo, zadeve ne bodo komentirali. Pa poglejmo, kdo bi v konkretnem primeru sploh lahko dal prijavo?

Uprava Perutnine zagotovo ne, saj jo je Rojs zastopal v procesu dokapitalizacije, za odvetniške stroške pa naj bi mu neuradno plačali blizu 600 tisoč evrov. Glaser, Krajnčeva, Čeh in Čuš ga zagotovo ne bodo prijavili, saj naj bi za njih pripravil vse opcijske pogodbe z družbo SIJ, ki jih je potem bogato nagradila s plačilom za delnice. Kdo je plačal stroške sestave opcijskih pogodb za štiri člane uprave še vedno ni znano, saj Perutnina na naše vprašanje ni odgovorila. Ali so odvetniške stroške posebej plačali še v SIJ-u prav tako ni znano, ker takšnih poslov ne komentirajo. Se pa postavlja vprašanje ali je pisarna Aleša Rojsa v procesu dokapitalizacije zastopala celo vse tri stranke v istem pravnem poslu? Če ne bo prijave, odvetniško zbornico to ne zanima.