Izbrisanih je bilo 25.671 oseb

V Sloveniji je bilo 25.671 oseb, ki jim je 26. 2. 1992 v Sloveniji prenehala prijava stalnega bivališča zaradi uveljavitve 81. člena Zakona o tujcih, je danes povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Goran Klemenčič. Kot je pojasnil, je od tega danes živih 24.369 oseb, od katerih je 17.056 tujcev.

Po podatkih Klemenčiča je bilo med vsemi živimi 7313 tistih, ki so slovensko državljanstvo dobili po 26. februarju 1992, 3630 tistih, ki so državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ z dovoljenjem za bivanje v Sloveniji, in 13.426 tistih, ki jim je 1992 prenehala prijava stalnega bivališča in na dan 24. 1. 2009 niso imeli urejenega statusa.

Do razhajanj naj bi v številkah prihajalo zaradi različnih evidenc in uporabe različnih metodologij, je pojasnila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Od izbrisa je namreč minilo 17 let, v tem času pa je informacijski sistem, v katerem so podatki, zamenjal upravljavca.

Dejala je tudi, da je v pripravi zakon, ki mora glede na odločbo ustavnega sodišča doreči pogoje za ureditev statusa tistim izbrisanim, ki trenutno v Sloveniji nimajo urejenega statusa. Osnutek predvideva individualno obravnavo za pridobitev statusa in ne bo nikomur podeljeval državljanstva ali odškodnin, je še poudarila.

Priporočila varuhinje

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek - Travnik je na današnji seji DZ pri predstavitvi poročila za leto 2007 med drugim izpostavila neizvršene odločbe ustavnega sodišča. Med njimi je tudi ustavna odločba o izbrisanih. "Kako lahko verjamemo v pravno državo, če se niti odločbe ustavnega sodišča ne upoštevajo?" se sprašuje.

V predstavitvi stališča poslanske skupine SD je Majda Potrata povedala, da stranka ne bo podprla dopolnila SDS k priporočilu glede izbrisanih. Po omenjenem dopolnilu bi DZ vladi priporočil, naj pri reševanju problematike izbrisanih obravnava vsak primer posebej, izključili pa naj bi tudi možnost izplačila odškodnin. Po prepričanju Potrate in SD bi takšno dopolnilo pomenilo rušenje avtoritete ustavnega sodišča, zato bo SD podprla svoje dopolnilo, po katerem naj vlada v primeru izbrisanih dosledno uresniči odločbo ustavnega sodišča, je napovedala Potrata.

Varuhinja se po besedah poslanke SDS Eve Irgl "ukvarja z izbrisanimi, ne ukvarja pa se z žrtvami medvojnega in povojnega nasilja". "Vzpostavljajo se dvojna merila, saj sta vprašanji enako pomembni. Pahorjeva vlada se postavlja za izbrisane, ne priznava pa načrtne likvidacije več tisoč Slovencev po drugi svetovni vojni. V luči obravnavanja enakih možnosti imajo žrtve povojnega nasilja neurejen status, a spet veljajo dvojna merila," ocenjuje Irglova. Pojasnila je, da v SDS zagovarjajo ustavni zakon o izbrisanih, a ne "morejo sodelovati pri načrtu SD, ki želi nasprotnikom osamosvojitve Slovenije izplačati odškodnine". Po njenem mnenju bi bile namreč s tem kršene pravice slovenskih državljanov.

Kdo so izbrisani?

Leta 1992 je notranje ministrstvo iz registra stalnih prebivalcev izbrisalo tiste, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo. Šlo je za osebe, ki so imele državljanstva drugih republik nekdanje SFRJ. Nekateri so se zavestno odločili, da ne bodo vložili prošnje za pridobitev državljanstva. Imeli so prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, želeli so ostati v državi, toda za pridobitev slovenskega državljanstva se niso odločili.

Toda pristojni organi so se odločili, da vsi tisti, ki niso oddali prošnje za pridobitev državljanstva, nimajo pravice do stalnega prebivališča. Danes je to seveda mogoče, saj gre za dva popolnoma različna statusa.

Zgodbe so različne, poročajo nevladne organizacije, ki že leta opozarjajo na nepravilnosti. Nekateri enostavno niso vedeli, kaj morajo storiti ... Tako je nekaj tisoč ljudi ostalo brez dokumentov in statusa. Njihove zgodbe pa so tragične. Leta 1992 je država namreč izbrisala tudi mladoletne otroke. Številna pričevanja govorijo tudi o ločevanju družin, izgonu iz države, nato pa o številnih zavrnjenih prošnjah za izdajo vize za vstop v Slovenijo z namenom obiska mladoletnih otrok. Primerov in zgodb je nešteto. Več si lahko preberete na spletni strani Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije.