Koalicija Za otroke gre je sinoči na ustavno sodišče oddala ustavno pritožbo zoper sklep DZ, da ne bo razpisal referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V njej predlagajo odpravo sklepa DZ in dopustitev referenduma.
Poleg tega v koaliciji menijo, da je sedemdnevni rok za vložitev ustavne pritožbe prekratek, nezakonit in protiustaven. Zato tudi predlagajo, naj jim ustavno sodišče določi rok, v katerem bodo pritožbo dodelali in dodatno utemeljili, so v koaliciji zapisali na spletni strani 24kul.
Pritožbo sta v imenu koalicije na ustavno sodišče vložila Metka Zevnik in Aleš Primc, ki sta novinarjem pojasnila, zakaj je prepoved referenduma o noveli zakona po njihovem mnenju protiustavna tako v postopkovnem kot vsebinskem smislu. Zevnikova je pojasnila, da so nejasnosti glede roka za vložitev ustavne pritožbe povezane z načinom vročanja in obveščanja o sklepu DZ. Obvestilo sta s Primcem kot pobudnika dobila po elektronski pošti pol ure po glasovanju, isti večer jima je bilo poslano še s priporočeno pošto, sklep je bil objavljen tudi v uradnem listu. Pri tem je Zevnikova opozorila, da v samem sklepu DZ sploh ni pravnega poduka, ampak je bil ta zapisan šele v obvestilu. Zaradi vsega tega sta se obrnila na DZ za interpretacijo, kdaj začne teči sedemdnevni rok. DZ jima je v odgovoru pojasnil, da se pri tem upošteva zakon o upravnem postopku in so jima nato 30. marca sklep posredovali še na način, kot je to predvideno po zakonu o upravnem postopku, je pojasnila Zevnikova.
Kljub temu so se na podlagi nasveta ene od pravnih institucij odločili, da upoštevajo načelo previdnosti in upoštevajo sedemdnevni rok od 26. marca. Torej od dneva, ko je DZ s 53 glasovi za in 21 proti zavrnili razpis referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter zaustavil zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.
Pri pripravi ustavnega spora jim je po Primčevih besedah pomagala skupina več kot desetih pravnikov, a njihovih imen ni želel razkriti. Kot je dejal, se bojijo homoseksualnega lobija in se zato ne želijo izpostavljati.
Sicer pa v koaliciji ob postopkovnih neustavnostih in nezakonitostih - sklep po njihovem nima obstoječe pravne podlage - izpostavljajo tudi vsebinske razloge. Kot je dejala Zevnikova, ne gre za "tisti zakon, ki bi odpravljal protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugih neustavnosti". Zevnikova je ponovila, da se je ugotovitev ustavnega sodišča nanašala na protiustavnost na področju dedovanja, kar bi bilo smiselno urediti v zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti ali zakonu o dedovanju.
V primeru zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni bila ugotovljena nobena protiustavnost, nobeno kršenje človekovih pravic. Zakonska zveza žene in moža ni bila nikoli ugotovljena kot kršitev človekovih pravic, je dodal Primc.
Poleg tega opozarjajo, da je z ustavnega stališča treba obravnavati vsak zakon posebej, ugotavljati ustavnost in protiustavnost členov in ni mogoče tega kar tako "z enim čopičem prebarvati v enem samem zakonom, kot je zakon o zakonski zvezi". Sklep DZ namreč navaja, da novela odpravlja diskriminacijo istospolnih parov še v 14 zakonih. Del njihove ustavne pritožbe se nanaša tudi na nesorazmernost morebitnega posega v pravico do referenduma.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvideva opredelitev zakonske zveze kot življenjske skupnosti dveh oseb, pri čemer se tako pravice istospolnih parov izenačujejo s pravicami raznospolnih.
Zevnikova in Primc sta danes ponovno poudarila, da gre pri posvojitvah otroka v prvi vrsti za pravice otroka, ne pa katerega koli odraslega. Ob tem pa izrazila nestrinjanje s stališčem, da je za otroka vseeno, ali ima mamo in očeta, dve materi ali dva očeta.
