Koalicija določila pravila igre

Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank SD, Zares, DeSUS in LDS so danes podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju ter sodelovanju v vladi in v državnem zboru. Sporazum naj bi zagotavljal pravočasno in popolno informiranje poslancev koalicijskih strank ob pripravljanju odločitev vlade ter usklajevanje koalicijskih strank glede uresničevanja dogovorjene politike in stališč koalicije. S tem naj bi bili zagotovljeni pogoji, da lahko poslanci v vseh fazah postopka vplivajo na vsebino odločitev vlade.

Manj nesporazumov in večja enakopravnost

Sporazum je po besedah vodje poslanske skupine SD Bojana Kontiča nadgradnja v sodelovanju poslancev koalicijskih strank. Ob tem je opozoril na dobro usklajevanje že doslej, s sporazumom pa bo po njegovih besedah zagotovljeno sprotno in dobro obveščanje poslanskih skupin.

Vodja poslanske skupine Zares Cvetka Zalokar Oražem pravi, da gre za konkreten in jasen dogovor, ki pokriva vse faze postopka sprejemanja aktov. Veseli jo, da so v skladu s sporazumom vse koalicijske stranke enakopravne, ne glede na velikost poslanskih skupin. Možnost določene samostojnosti posameznih poslanskih skupin pa je po njenih besedah velika kvaliteta sporazuma, saj ravno to daje avtonomijo v smislu demokratičnosti.

"S sporazumom bomo pravočasno obveščeni o zadevah, ki se pripravljajo, svoje kritične pripombe pa bomo lahko posredovali vladi že v fazi priprave zakonodaje,“ je dejal vodja poslanske skupine stranke DeSUS Franc Žnidaršič. "Manj bo nesporazumov in nesoglasij," je še prepričan in upa, da se bo sporazum tako, kot je zapisan, tudi uresničeval.

S sporazumom je zadovoljen tudi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic. "Ob takih vsebinskih zadevah in dosežkih z lahkoto pozabim na ime Dimitrij Rupel," je dejal Sajovic in dodal, da je prepričan, da bo koalicija prav na podlagi takšnih zadev zagotovo zdržala ves mandat in bo na koncu tudi uspešna.

Vlada za varčevanje v javnih podjetjih

Vlada pa je tudi že pripravila predlog, po katerem bi za dve tretjini znižali sejnine za člane nadzornih svetov, prav tako lahko pa poziv k znižanju plač kmalu pričakujejo direktorji energetskih podjetij, ki so eni najbolje plačanih v državi.

Primer: Slovenske železnice

V tako veliki družbi, kot so Slovenske železnice, so do zdaj člani nadzornega sveta za vsako sejo dobili po 825 evrov bruto sejnine, predsednica 1072 evrov bruto. Po novem predlogu, ki pa mora še skozi vladno sito, bi član nadzornega sveta v velikih državnih podjetjih dobil 275 evrov bruto sejnine za vsako sejo, predsednik pa 357 evrov bruto.

Vrtoglavi zneski se vrtijo tudi na upravah državnih podjetij. Med rekorderji je tako šef Telekoma Bojan Dremelj z 18.500 evri bruto plače, slabo pa ne gre niti šefom v energetiki, ki dobivajo med sedem in trinajst tisoč evri bruto.

Kaj pa vlada? Zaenkrat je le minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pozval direktorje energetskih podjetij, naj si plače znižajo na najmanj plačo predsednika vlada, ki je dobrih šest tisoč evrov bruto.