V Mislinji so predstavili simulacijo varnosti plinskega sistema v avtomobilu v ekstremnih prometnih nesrečah. V prvem testu so predstavili, kaj se zgodi, če avtomobil pade v prepad, v drugem pa so avtomobil s plinskim pogonom zažgali. Rezultati simulacije so pokazali, da je plinska napeljava vsaj tako varna za uporabnika in neškodljiva za okolje kot bencinska.
Za pojasnila smo vprašali Jurija Koprivnikarja iz podjetja Plineks, ki v avtomobile vgrajuje plinske sisteme. Povedal je, da v primeru nesreče, tudi če avtomobil zagori, ni nevarnosti eksplozije plina. To po njegovih besedah zagotavljajo trije varnostni ventili – pri polnjenju, v rezervoarju in pri motorju vozila. Sistem mora biti seveda homologiran in mora imeti ustrezne certifikate.
Pojasnil je tudi, da ima sistem v primeru požara v avtomobilu tudi elektronsko zaščito, ki nemudoma prekine dovod plina v motor, druga pa poskrbi, da plin nadzorovano spusti iz rezervoarja, če tlak v njem zaradi toplote preseže 30 barov. Delovni tlak v rezervoarju je sicer med sedmimi in devetimi bari. Koprivnikar trdi, da ima plinski sistem več varnostnih zaščit, kot jih ima bencinski. Sicer sami načeloma bencinskih sistemov ne odstranjujejo, na željo pa lahko naredijo tudi to. Življenjska doba plinskega sistema je 20 let in ga je mogoče tudi premontirati v drug avtomobil, vzdrževanje pa po besedah Koprivnika stane nekaj deset evrov vsakih 20.000 prevoženih kilometrov. Dodal je, da se investicija v plinski sistem glede na trenutne cene plina in bencina povrne pri od 20.000 do 30.000 prevoženih kilometrih.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.