Ko klet prepojijo strupeni plini

Sezona trgatve je na vrhuncu. Veseli čas pa prinaša tudi nevarnosti zaradi možnosti zastrupitve s strupenimi plini. Strokovnjaki opozarjajo, naj bomo v kleti vedno previdni, še bolje pa nikoli sami. Vrenje mošta je lahko namreč usodno. Lani se je samo v dveh dneh v vinski kleti zastrupilo devet ljudi, 63-letnik je celo umrl.

Ravno v slabo prezračenih vinskih kleteh so možne povišane koncentracije zdravju škodljivih plinov. Pri vrenju mošta namreč nastaja večja količina ogljikovega dioksida, ki zmanjša koncentracijo kisika v zraku, zato je takrat zadrževanje v kleteh lahko smrtno nevarno. Povišano koncentracijo strupenega plina lahko preverimo s preprostim testom. V prostor namestimo gorečo svečo, če hitro ugasne, prostor takoj zapustimo in ga dobro prezračimo.

Ob normalnih pogojih je ogljikov dioksid plin brez barve in vonja. Je sicer rahlo kislega okusa, ki nastane zaradi raztapljanja ogljikovega dioksida v sluznici. Pri vdihavanju plina ne čutimo, zato nas lahko prehiti nezavest, preden spoznamo nevarnost. Je gostejši od zraka, zato se zadržuje v kletnih prostorih. Nastaja pri popolnem izgorevanju ob zadostnem dotoku kisika, pri celičnem dihanju in alkoholnem vrenju.

Ogljikov monoksid pa nastaja pri nepopolnem gorenju organskih snovi, ki vsebujejo ogljik, kot so bencin, zemeljski plin, kurilno olje, propan, premog in drva. Ob nezadostni količini kisika nastaja v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, ki jih uporabljamo za kuhanje in ogrevanje prostorov. Je izjemno strupen plin, ki je še posebej nevaren, ker ga niti pri zelo visokih koncentracijah ne zaznamo s čutili, saj je brez vonja, barve in okusa.

Kako pomagati?

Že zelo majhna količina ogljikovega monoksida v zraku je lahko smrtno nevarna. V blažjih oblikah zastrupitve se oseba le slabše počuti, ima glavobol ter toži zaradi utrujenosti in nemoči. V hujših primerih se pojavljajo bruhanje, motnje vida, slabša koncentracija, težave s spominom, motnje zavesti, tudi do kome, in srčnega ritma ter težave z dihanjem.

Osebo, ki je bila zastrupljena z ogljikovim monoksidom in dioksidom, je treba čim prej spraviti iz prostora, prepojenega s strupom. Pri tem je treba najprej poskrbeti za lastno varnost, tako da takoj odpremo vsa vrata in okna, naredimo prepih, s čimer omogočimo dostop kisika v prostor.

Od grozda do vina

Rujna tekočina nastane pri alkoholnem vrenju mošta. Grozdje primerne tehnološke zrelosti pripeljemo iz vinograda v klet, kjer ga najprej specljamo, odstranimo pecljevino in ga stisnemo. Mošt ohladimo in ga naslednji dan očistimo. Čisti del se pretoči v vrelno posodo, kjer se dodajo kvasovke, da sprožimo alkoholno vrenje. Med vrenjem mošt ohlajamo, ker se sprošča toplota, da vrenje poteka enakomerno. Po končanem alkoholnem vrenju posode dolijemo.

Mlado vino se začne naravno bistriti, usedlina – drože se sesede na dno posode. Potem vino pretočimo, da ga oddelimo od droži. Bistro mlado vino se potem v posodi razvija, pred stekleničenjem ga je treba negovati in stabilizirati, je pojasnil Mikulin. Priprava roseja, rdečega in penečega vina je malce drugačna, a v osnovi podobna.