Kot smo poročali, je v torek popoldne po koroških cestah potekal skorajda filmski pregon. Začelo se je izven naselja Javnik, kjer je 33-letni voznik kombija pred očmi prometnih policistov, ki so opravljali nadzor hitrosti, prehiteval prek neprekinjene črte. Na znake policije se ni odzval, temveč prehiteval dalje. Patrulja je krenila za njim, ga dohitela, a je nadaljeval in prehiteval v nepreglednih ovinkih. Pred Radljami ob Dravi je s polno hitrostjo obvozil krožišče, nato pa ustavil pred eno od bližnjih zgradb. Ko je pripeljala patrulja, je silovito zapeljal proti vozilu policije. Ta se je za las izognila trčenju. Lov se je nadaljeval, pridružila se je še ena patrulja. V Gortini na križišču za Trbonje je trčil v bok policijskega vozila, ki ga je nato odbilo po strmem pobočju navzdol. Policista bi skoraj pristala v Dravi. Sta poškodovana. Voznik je ustavil, šele ko je naletel na cestno zaporo. Policista sta ga pozivala, naj izstopi, a je speljal naravnost proti njima. Takrat so se policisti odločili za strele v sprednjo levo pnevmatiko. Voznik je vseeno uspel pobegniti, a le do Dravograda. Tam so ga prisilno aretirali.
Sicer so ga po obravnavi izpustili, saj ni bilo ponovitvene nevarnosti, so pa napovedali kazensko ovadbo. Zaradi preprečevanja uradnega dejanja in oviranja postopka mu grozi do pet let zapora. Pri preganjanju osumljenca so bili telesno poškodovani trije policisti, nastala pa je tudi višja materialna škoda.
Kot je za oddajo 24UR pojasnila višja državna tožilka v Slovenj Gradcu Branka Čas, storilec ni ostal pridržan, ker je "takrat napihal samo 0,41, kar pa je premalo da bi šlo za kaznivo dejanje nevarne vožnje, ko mora napihati najmanj 0,52". "Ker mora biti pri kaznivem dejanju nevarne vožnje podana konkretna nevarnost za življenje ali telo določene osebe, ki sodeluje v prometu. Za ponovitveno nevarnost in s tem tudi pripor pa bi moral ponoviti točno določeno kaznivo dejanje," je še dodala tožilka Branka Čas.
Kako se policisti odločijo, kdaj streljajo, kdaj postavijo blokade z avtomobili, kdaj uporabijo ježevke?
Ne dogaja se prav pogosto, da morajo policisti voznike prisilno zaustaviti. A če je to pač treba, imajo v takšnih primerih več predpisanih možnosti. Vlado Ilić s PU Celje je za 24UR ZVEČER pojasnil, kakšni so običajni postopki za prisilno zaustavitev voznikov. Kot pravi, na podlagi zakonsko določenega taktičnega preudarka policisti ves čas sproti spremljajo situacijo in se tudi sproti odločajo, s kakšnimi ukrepi bodo izvedli policijsko nalogo.
Za lokacijo in način se dogovarjajo v sodelovanju z operativno-komunikacijskim centrom
“Ko na primer ugotovijo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uporabo sredstev za prisilno zaustavljanje prevoznih sredstev, se v sodelovanju z operativno-komunikacijskim centrom najpogosteje dogovorijo, na kateri lokaciji bodo izvedli prisilno zaustavitev vozila, na kakšen način in s kakšnimi prisilnimi sredstvi,” pojasnjuje.

Najpogosteje policisti uporabljajo bodičaste trakove oziroma tako imenovane ježe. Redkeje uporabijo druga sredstva, kot so službena ali civilna vozila, ograje, razne ovire in podobno. “Enako velja tudi za uporabo strelnega orožja,” pravi Ilić. “Kadar policisti prepoznajo pogoje, če ne morejo drugače, kot zadnji skrajni izhod v sili uporabijo strelno orožje,” pojasnjuje.
Vsako takšno ukrepanje mora nato obravnavati komisija, ki jo imenuje generalni direktor policije. Ta skrbno preuči okoliščine uporabe policijskih pooblastil v konkretnem primeru in tudi poda poročilo z mnenjem glede zakonitosti in strokovnosti.
Kdo so vozniki, ki se podajo v beg?
Kot še pojasnjuje Ilić, so razlogi za beg različni. Najpogosteje se želijo vozniki izogniti odgovornosti za prekršek. “Vozijo pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc in se želijo izogniti policijski kontroli, lahko gre pa tudi za primere, ko je voznik osumljenec ali storilec kaznivega dejanja in ima v vozilu denimo kakšen predmet, ki izvira iz kaznivega dejanja, torej morebiten dokaz, in se zato želi izogniti policijski kontroli,” pojasnjuje.
KOMENTARJI (267)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.