Kmetje žugajo vladi. Če ta ne bo poslušala, bodo zavzeli javno infrastrukturo

Predlog zakona predvideva 0,5-odstotno stopnjo obdavčitve za vsa kmetijska in gozdna zemljišča in vse kmetijske objekte ter 1,5-odstotno stopnjo za vsa zazidljiva zemljišča, ki niso izkoriščena.

Ker bi to zelo obremenilo proračune kmetij, v sindikatu z argumenti zahtevajo, da se iz obdavčitve izvzamejo vsa kmetijska in gozdna zemljišča ter vsi kmetijski objekti s pripadajočimi zemljišči ter nezazidana stavbna zemljišča, ki so po namenu rabe kmetijska zemljišča.

S tem bodo predstavniki sindikata in drugih kmečkih organizacij seznanili predstavnike ministrstva za finance, s katerimi se bodo srečali v torek.

Če pogovori s finančnim ministrstvom ne bodo uspešni in če ministrstvo v predlogu zakona o davku na nepremičnine v nadaljnjem postopku ne bo upoštevalo pripomb kmetov, ti napovedujejo vseslovenski protest, ko bodo s traktorji zaprli ceste in zavzeli drugo javno infrastrukturo.

"Zadeve so jasne, stopnja obdavčitve je velika predvsem na kmetijskih in gozdnih zemljiščih," je dejal predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič, ki se mu zdi sporno, da zakon ne predvideva nobenih izjem. Med drugim je izpostavil, da kmetje, čeprav so vknjiženi kot lastniki zemljišč, niso "suvereni lastniki", saj denimo gozdove uporabljajo tudi nabiralci gozdnih sadežev, lovci, gobarji in drugi ljudje. Zato se mu ne zdi prav, da bi morali davek plačevati samo lastniki.

"Kar nam želi država obdavčiti, je naše delovno mesto. Potemtakem mora obdavčiti tudi vse računalnike, pisarne, pisalne mize in drugo, da bomo enakovredni drugim sektorjem," pa je izpostavil podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Milan Unuk.

Javna obravnava predloga zakona se je pred kratkim zaključila, trenutno pa na ministrstvu za finance na podlagi pripomb analizirajo in preučujejo možnosti alternativnih rešitev. Na ministrstvu so v odgovoru sindikatu pojasnili, da so pri pripravi predloga zakona izhajali iz načela, da je v obdavčitev treba vključiti vse vrste nepremičnin.