Poslanke in poslanci so s 44 glasovi za in 28 proti sklenili, da bodo zahtevo za razpis referenduma o izbrisanih posredovali ustavnemu sodišču. To bo presodilo, ali bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Ustavno presojo zahteve je podprla tudi notranja ministrica Katarina Kresal.
Novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji je državni zbor sprejel 8. marca, z njo pa naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Novela ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa.
Poslanci SDS in SNS pa so vložili zahtevo, da o zakonu odločajo državljani na zakonodajnem referendumu. Menijo, da je zakon utemeljen na neresničnih podatkih, da ne bo imel finančnih posledic, saj so prepričani, da bo predstavljal podlago za izplačevanje odškodnin izbrisanim.
Koalicijski poslanci pa so nato vložili predlog, naj državni zbor zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Prepričani so, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča.
Matični odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je v sredo državnemu zboru sklenil predlagati, da referendumsko zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Kot je danes v imenu predlagatelja pojasnil poslanec SD Miran Potrč, bi že odlog uveljavitve zakona, kaj šele njegova zavrnitev na referendumu, pomenil nadaljevanje neustavnega stanja v nedogled.
Po njegovem mnenju je edini namen predlagateljev referenduma ponovno izigravanje vsebine odločbe ustavnega sodišča in onemogočanje ureditve pravice izbrisanim. Z zakonom o izbrisanih pa bi izpolnili obveznost, ki jo je naložilo ustavno sodišče, ter odpravili protiustavno stanje, ki je nastalo s prenosom več kot 25.000 ljudi iz registra stalnih prebivalcev v t. i. mrtvo evidenco.
Nadaljevanje protiustavnega stanja
Predlog, da državni zbor referendumsko zahtevo posreduje v presojo ustavnemu sodišču, v celoti podpira tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Vsako zavlačevanje ureditve položaja izbrisanih bi namreč pomenilo nadaljevanje protiustavnega stanja, na kar je izrecno opozorilo tudi ustavno sodišče, opozarja Kresalova.
Zakon, ki ga je državni zbor sprejel 8. marca, je po njenih besedah popolnoma v duhu ustave, hkrati pa odpravlja tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale ob izvajanju zakona in izdajanju določb. Tako med drugim ureja status otrok izbrisanih, saj dosedanje brezpravno stanje ni bilo v skladu s konvencijo o otrokovih pravicah. Ministrica ob tem poudarja, da država s tem zakonom nikomur ničesar ne podarja, ne odškodnin ne državljanstva ne volilne pravice. Prav tako izbrisanim ne prinaša nobenih privilegijev, pač pa popravlja krivice, ki jim jih je storila država.
Zakon je po besedah Kresalove edina prava možna pot za ureditev statusa izbrisanih, referendum, na katerem bi večina odločala o pravicah manjšine, pa bi bil protiustaven. "Čas je, da zapremo boleče poglavje slovenske zgodovine in se dvignemo nad raven populističnega nabiranja točk," je poslance pozvala ministrica Kresalova.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.