Kljub nasprotnim obljubam cene vode rastejo, kakovost pa pada

Vse več prahu dviguje polemika zaradi nove evropske direktive o koncesijah, ki naj bi bila sprejeta letos in ki naj bi vodila v privatizacijo vodnih virov. Predlog direktive zahteva objavo obvestila o podeljevanju koncesij za oskrbo z vodo v uradnem listu EU.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da o podeljevanju vodnih koncesij ni bilo javne razprave, ko jo je Slovenija lani februarja podprla. "Morda zato, ker se je zdelo, da je direktiva nedolžna in da ne prinaša ničesar slabega ter da gre le za finančne zadeve. Javnost, civilna družba, vodna stroka pa tudi niso reagirali pravi čas," je poudarila klimatologinja.

Ob tem je izpostavila, da direktiva vsekakor lahko skriva pasti. Vodne koncesije pri nas sicer niso nič novega, a z novo direktivo jih bodo zlahka dobile tudi velike tuje – zasebne družbe. "V najboljšem primeru bi dobili posodobljena vodna omrežja, manjše izgube vode in nespremenjeno kakovost pitne vode in enako ceno storitev. V najslabšem pa recimo koncesionar ne bi vlagal kapitala v posodobitve omrežja, ne bi skrbel za kontrolo kakovosti vode in bi samo počasi, a zanesljivo dvigoval ceno vode, kakovost pa bi bila slabša," opozarja Kajfež Bogatajeva.

Ob tem je pojasnila, da imamo v Evropi že prakse, ki so šle v to drugo smer: tako v Veliki Britaniji, Franciji kot Nemčiji in tudi v Turčiji, Italiji in še kje. "Zelo verjetno je, da če oskrbo z vodo prevzame profitno podjetje, bo cena vode narasla, saj delničarjem hoče in mora zagotovili dobiček," je še dejala.

"Izgubljali bi domače znanje, postajali bi revni z izkušnjami"

Tudi strokovnjakinja za področje voda Lidija Globevnik iz Tematskega centra za raziskave, študije in razvoj projektov na vodah (TC Vode) izpostavlja, da direktiva pomeni veliko nevarnost za posredno privatizacijo vodnih virov in sistemov ter objektov, ki so bila dolga desetletja grajena z javnimi sredstvi.

"Sedanje upravljanje z vodo bo lahko prešlo v roke tujim velikim korporacijam. Izgubljati bi začeli domače znanje, postajali bi revni z izkušnjami. Odvzeli bi nam možnost soodločanja. To ne velja le za upravljanje z vodo, velja tudi za upravljanje cest, železnic, namakalnih sistemov, pošte ..." opozarja Globevnikova.

Odzvali so se tudi nevladne organizacije in politika

Poslanske skupine SD, DL in NSi zahtevajo sklic skupne nujne seje parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter za finance in monetarno politiko, na kateri bi razpravljali o stališču Slovenije do predloga evropske direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Menijo, da bi nova direktiva o koncesijah odprla vrata privatizaciji vodnih virov.

Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/Zares) je med drugim zapisal, da je dostopnost do kakovostne pitne vode, tako kot so opredelili že Združeni narodi, človekova pravica, zato se ne smemo igrati s pravili, ki bi utegnila bodisi zmanjšati oz. omejiti dostopnost evropskim državljankam in državljanom do pitne vode bodisi znižati kakovost pitne vode.

Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) pa meni, da je direktiva precej blaga in prinaša v EU predvsem ogrodje za samo definicijo koncesij in navodila glede pregleda, revizij, transparentnosti in kriterijev podeljevanja koncesij za vse države članice.

Skupnost občin Slovenije nasprotuje dodatnim možnostim za privatizacijo oskrbe s pitno vodo, saj ocenjuje, da gre za strateško dobrino, ki se je ravno zato ne sme predati v roke privatnemu kapitalu, katerega osnovni interes in motiv je dobiček. "Izkušnje s privatizacijo voda v nekaterih državah (Francija, Portugalska, Britanija) so po naših informacijah zelo negativne, oskrba se je poslabšala, cene pa dvignile," so zapisali.

Eko civilna iniciativa Slovenije poziva k aktivni vključitvi v prizadevanja do dostopa do pitne vode, ki ne bo privatiziran. Opozarjajo, da je pitna voda področje, kjer so veliki koncerni zaslutili možnost monopolnih dobičkov.

Vsaka predlagana zakonska ureditev, ki bi posegala v pravico slovenske države, da neodvisno razpolaga z vodnimi viri ter distribucijo vode za pitno vodo, je nesprejemljiva in nedopustna, menita Društvo gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS).