Pahor: Bistvo evropske ideje je iskanje skupnega

Evropa svoj dan praznuje v spomin na 9. maj 1950, ko je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo oziroma poziv k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. Deklaracija se je slabo leto dni kasneje uresničila v ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, h kateri so pristopili Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Italija.

Schumanov načrt, katerega cilj je bil pet let po koncu druge svetovne vojne v prvi vrsti povezati večni tekmici, Francijo in Nemčijo, ter z njunim sodelovanjem na gospodarskem področju po dveh krvavih vojnah zagotoviti mir in stabilnost v Evropi, velja za prvi korak združevanja evropskih držav in ga EU zato obeležuje kot "rojstni dan Evrope".

Letos mineva šest desetletij od podpisa deklaracije, njena načela pa, kot je na seji odbora DZ za evropske zadeve v četrtek dejala predsednica odbora Darja Lavtižar Bebler, ostajajo aktualna, medtem ko se proces evropske integracije nadaljuje.

Schuman, ki je nato postal prvi predsednik Evropskega parlamenta, je leta 1950 dejal: "Evropa ne bo ustvarjena naenkrat ali po enem samem načrtu. Gradila se bo skozi konkretna dejanja, ki bodo ustvarila dejansko solidarnost."

EU se je do danes s prvotne šesterice v petih valovih širitve razširila na 27 držav (poleg ustanovne šesterice so se vanjo vključile še Irska, Velika Britanija, Danska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Švedska, Finska, Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Ciper, Malta ter nazadnje leta 2007 še Romunija in Bolgarija).

Grška kriza kot izziv?

Letošnje praznovanje evropskega praznika sicer poteka v senci javnofinančne krize v Grčiji, ki na preizkušnjo postavlja evropsko solidarnost. Prav drevi bodo voditelji članic evroskupine predvidoma formalno potrdili sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji, katere dolžniška kriza spodkopava stabilnost skupne evropske valute.

EU pa dan Evrope letos prvič praznuje tudi z novo pogodbo. Lani decembra je bila namreč po številnih zapletih uveljavljena Lizbonska pogodba, ki naj bi omogočila bolj učinkovito delovanje razširjene unije, obenem pa naj bi okrepila njeno vlogo v svetu.

Povezava je z novo pogodbo dobila prvega stalnega predsednika Evropskega sveta, Hermana Van Rompuyja, in visoko zunanjo predstavnico Catherine Ashton.

Osrednja proslava v Ljubljani

V Sloveniji dan obeležujemo s proslavo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, na kateri sta spregovorila premier Borut Pahor in evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik.

Premier Pahor je v nagovoru bistvo evropske ideje povezal s pomenom, ki ga za Slovenijo predstavlja rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško. Kot je poudaril, lahko Slovenija na referendumu o arbitražnem sporazumu odloči o svoji usodi in dobi tisto, kar je od osamosvojitve počasi izgubljala.

Kot je še poudaril premier, je bistvo evropske ideje predvsem iskanje tistega, kar nam je skupno in zanemarjanje tistega, kar nas razdvaja. Prav evropska ideja je bila po Pahorjevih besedah tista, ki je Slovence leta 1990 navdihnila za osamosvojitev. "V osamosvojitev nismo šli iz egoističnih nacionalnih interesov, ampak zato, da se pridružimo Evropejcem in skupaj z njimi oblikujemo varno in v prihodnost usmerjeno Evropo in s tem Slovenijo," je dejal Pahor.

V nadaljevanju je poudaril, da Slovenija 20 let po plebiscitu z junijskim referendumom o arbitražnem sporazumu zaokrožuje odločitev, ki jo je začela leta 90. "Od tistega plebiscita smo postali del te Evrope. Dobili smo privilegije in odgovornosti, ki sodijo k temu, postali smo članica Nata in verjetno je, da bomo prihodnji mesec postali članica OECD. Slovenija je v 20 letih napredovala in elemente svoje državnosti oblikovala skoraj v celoti, razen enega ključnega vprašanja – določitve državne meje," je dejal Pahor.

Poudaril je, da Slovenija lahko gospodarsko, socialno in v vseh drugih pogledih napreduje in premaga krizo samo tako, da zapre "akutno" mejno vprašanje. "Odločitev je sedaj pred nami. Za razliko od nekaterih kolegov ne pravim, naj ljudje odločajo samo po zdravem razumu in po zdravi pameti. Imamo vso pravico, da odločimo tako kot leta 1990 s čustvi oziroma s srčnostjo in da ne razmišljamo samo kratkoročno, ali bomo s tem podprli vlado ali ji dali klofuto," je dejal Pahor.

S podporo arbitražnemu sporazumu lahko Slovenija po Pahorjevih besedah postavi temelje za mir in varnost ter pogoje za pošteno mejo, s tem pa na vseh koncih soseščine dobi zaveznike in prijatelje. Le tako se po Pahorjevem mnenju Slovenija lahko v prihodnosti kot majhen, a samozavesten in žilav narod v celoti obrne v prihodnost in reši gospodarska, socialna in druga vprašanja, ki so bistvena za njeno prihodnost.

Pahor je izpostavil tudi dejstvo, da so v arbitražnem sporazumu zapisani elementi, ki omogočajo določitev pravične meje. Omenil je predvsem zgodovinske okoliščine, načelo pravičnosti ter elemente, ki zadevajo stik Slovenije z odprtim morjem.

'Potrebujemo revolucijo zdravega razuma'

Evropski komisar Potočnik pa je ob tej priložnosti dejal, da je Evropska unija od svojega rojstva do danes prehodila neverjetno pot – od ideje do vsakdanjika pol milijarde njenih prebivalcev. Mimo Grčije v svojem govoru seveda ni mogel.

"Priznajmo si, živimo v obdobju, ko besede o svetli prihodnosti pa tudi o velikih idejah marsikoga ne prepričajo. Preteklo leto je bilo polno negotovosti, predvsem na področju gospodarstva. Dogodki v zadnjih mesecih in dneh, v Grčiji pa tudi drugod, so resen preizkus trdnosti resnične pripadnosti evropski ideji. Opominjajo nas, da skupno življenje ne prinaša le ugodnosti ampak tudi odgovornost in dolžnosti. Daljni sen Roberta Schumanna o združeni Evropi, postavljeni na močnih temeljih, je zato na mestu bolj kot kadar koli poprej," je poudaril Potočnik in opozoril, kako pomemben je nadzor nad usklajenim vodenjem ekonomske politike. Če hočemo, da nas globalni partnerji upoštevajo, mora biti naše sporočilo jasno, enotno in prepričljivo, je prepričan komisar.

Našo povezanost in ranljivost pa je poleg Grčije razkril tudi nedavni izbruh malega vulkana na Islandiji. "Pogledi so bili najprej usmerjeni v nebo, a ker tam ni bilo opaziti pepela, so se, kljub dejstvu, da so pristojnosti Evropske komisije v konkretnem primeru zanemarljive, seveda usmerili v Bruselj. Razumljivo in upravičeno – ker bi bilo tovrstne probleme najlažje reševati skupaj, na skupnem evropskem nebu," je še dejal Potočnik.

Po njegovem mnenju pa smo vse prevečkrat pripravljeni na spremembe le, ko ne gre več drugače. "Odgovore na skupne probleme moramo iskati skupaj," poudarja evropski komisar in predlaga, naj o svoji prihodnosti razmišljamo bolj smelo. "Na izzive, ki jih poznamo, se moramo pripraviti vnaprej, namesto da se odzivamo, ko so problemi že tu, med nami, ko je škoda že narejena in težko popravljiva. Potrebujemo soglasje o Evropi, v kateri želimo živeti čez desetletja in več – zato da bodo politike in ukrepi pravi in primerni danes in jutri."

Potočnik je ob tem omenil nujnost sozvočja trajnega sobivanja z okoljem in celoviti pristop k politiki varovanja okolja. "Potrebujemo revolucijo zdravega razuma. Da se Slovenci tega zavedamo, smo dokazali pred dnevi, ko se nas je zbralo četrt milijona v napadu na ilegalna odlagališča in malomarnost. O tej akciji se je veliko govorilo – kar je tudi prav – in upam, da smo uspeli vsaj deloma počistiti ne le Slovenije, ampak tudi odlagališča malomarnosti v naših glavah."

Če se nas je torej zbralo 12 odstotkov v prostovoljnem čiščenju svoje okolice, zakaj nam ne bi uspelo okrepiti občutka skupne odgovornosti do sobivanja v EU, se sprašuje Potočnik. "Naše sporočilo mora biti odločno in nedvoumno: topline, ki smo jo potrpežljivo, z odrekanjem in pripravljenostjo razumeti druge, tkali vsa ta desetletja v skupno evropsko odejo, se ne bomo odrekli tako zlahka. To sporočilo enotnosti prav v teh dneh odmeva tudi iz Bruslja. Vesel sem ga in prepričan sem, da bi ga bil vesel tudi Robert Schuman."