Klimatologinja: Kako resno Slovenija jemlje podnebne spremembe kaže projekt Teš 6

Da politika na tem področju ni pripravljena na resne spremembe, po besedah strokovnjakinj Lučke Kajfež Bogataj in Barbare Kvac kaže tudi projekt Teš 6. Spremembe so mogoče, a je vprašanje, ali je zanje dovolj volje, sta ugotavljali pred letošnjim dnevom podnebnih sprememb, ki ga obeležujemo 15. maja.

Slovenija doslej ni rešila dveh poglavitnih problemov, in sicer prometnih izpustov ter izpustov iz energetike, konkretno iz termoelektrarn, je poudarila klimatologinja. Še več, v teh sektorjih se bodo izpusti še povečevali. Zadanih ciljev tako nismo uresničili, čeprav nam je gospodarska kriza nenačrtovano vsaj nekaj zmanjšala izpuste. Brez tega bi bili še bolj oddaljeni od cilja, kot pa smo, je dodala.

Slovenija se je odločila, da bo kjotski cilj v obdobju 2008-2012 dosegla tudi s pomočjo ponorov, zato ji emisij iz drugih sektorjev ni bilo treba zmanjšati za ciljnih osem odstotkov glede na izhodiščno leto 1986, pa je pojasnila Barbara Kvac iz Focus društva za sonaraven razvoj. "Dejstvo pa je, da odlašanje z ukrepi za zmanjšanje izpustov povečuje stroške kasnejšega ukrepanja," je opozorila. Enako velja za vse odpustke, ki si jih bo Slovenija morebiti izborila za cilje do leta 2030.

Glede emisij najbolj problematičen promet

Skupni izpusti v Sloveniji padajo, je dodala Kvačeva. K temu je poleg ukrepov, ki so se izvajali, precej prispevala tudi gospodarska kriza. "A to ne pomeni, da se emisije zmanjšujejo v vseh sektorjih. Posebej problematičen je sektor prometa, kjer se rast emisij predvideva še vsaj do leta 2030," je izpostavila tudi ona. Žal pa je promet po njenih besedah tudi področje, kjer se predvideni ukrepi do sedaj niso izvajali ali pa se niso izvajali v zadostni meri, in kjer tudi za obdobje do leta 2020 ali 2030 Slovenija ne načrtuje resnih sprememb.

Spremembe le pod pritiskom Bruslja

"Žal niti ena vlada od 2005 naprej ni resno jemala kjotskih zavez. Že s tem, da se je dopustilo gradnjo in obratovanje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), je bil odnos Slovenije do zmanjšanja izpustov jasen," je ocenila. Podobno je s prometom. "O drugem tiru na primer govorimo že desetletje, a žal samo govorimo. Enako velja za izboljšave v javnem prevozu," je poudarila Kajfež Bogatajeva.

Tudi Barbara Kvac se strinja, da čeprav različni vladni dokumenti praviloma omenjajo pomen naslavljanja podnebnih sprememb, "realnost kaže, da se odločevalci v Sloveniji ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov lotevajo le pod prisilo evropske zakonodaje in izrazito necelostno". Spoznanje, da je naslavljanje podnebnih sprememb nujno ter da prinaša številne koristi za ljudi in gospodarstvo, pri nas žal še ni dozorelo, je ocenila.

To se kaže tudi skozi stališča Slovenije, ki so povezana s področjem podnebnih sprememb, kjer Slovenija predvsem išče izgovore, s katerimi upa, da si bo za prihodnja leta izpogajala manj zahtevne cilje, in si hkrati prizadeva za posebne odpustke. "Dodatno lahko pomanjkanje razumevanja nujnosti naslavljanja podnebnih sprememb ponazorimo tudi s podporo celotnega odločevalskega ustroja projektu Teš 6," je sporni projekt izpostavila tudi ona.

Kriza gre h koncu, to pa pomeni, da se bodo izpusti povečevali

Ker se gospodarska kriza končuje, se nam bodo izpusti v prihodnje začeli povečevati, precej skladno z gospodarsko rastjo - vsaj za nekaj odstotkov letno, napoveduje klimatologinja. Izpusti iz prometa se nam medtem že sedaj povečujejo za več kot odstotek letno. "Seveda pa se lahko odločimo tudi drugače - če se bo našel denar in volja za spremembe okoljsko-davčno-subvencijske politike," je dodala Kajfež Bogatajeva.

Napredek je namreč po njenem mogoč le obsežnimi in trajnimi naložbami v različne oblike nizkoogljičnih energijskih virov ter z investicijami v njihove podporne sisteme in infrastrukturo, kot so na primer pametna omrežja. Tu so še naložbe v energetsko sanacijo stavb in pasivna stanovanjska gradnja, napredni industrijski postopki in elektrifikacija prometa. "Govorimo lahko dodatnih naložbah v višini 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda," je ocenila.

Veliko dogovorov, ki se v praksi izjalovijo

V Parizu bo konec leta potekala podnebna konferenca, na kateri naj bi države sprejele nov globalni podnebni dogovor. Cilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. Pogajanja doslej so bila zelo zahtevna, napredek pa počasen.

'Utegnemo doživeti dvig temperature, celo za štiri do pet stopinj'

"Verjamem, da je dogovor teoretično še mogoč. V praksi pa ga bo zelo težko doseči in začeti uresničevati pravočasno," o obetih za Pariz pravi Kajfež Bogatajeva. "Zato utegnemo doživeti dvig globalne temperature za vsaj tri stopinje Celzija - to pa za Slovenijo pomeni štiri do pet stopinj," je opozorila.
Ekonomsko prepleten in globaliziran svet, ki posluje precej netransparentno in ga motivira le dobiček, po njenih besedah "nikakor ni zrel za dogovor, ki bi svoje učinke pokazal šele dolgoročno". "Večina držav v razvoju se niti noče zavedati, kaj je na kocki, saj se želijo predvsem izkopati iz revščine. Zahodni razviti svet pa računa, da se bo lahko prilagodil novemu podnebju in da bodo učinki še obvladljivi," je pojasnila računice posameznih držav.

Da pariška podnebna konferenca sama po sebi ne bo prinesla rešitve za podnebje, meni tudi Barbara Kvac. "Lahko pa je trenutek, ko se vlade odločijo za pravo pot, ki nas bo do tega pripeljala," je menila. V Parizu se svet lahko in bi se moral odločiti, da konča dobo fosilnih goriv in sprejme dobo obnovljivih virov energije. "Je priložnost za odgovorne vlade, da se dogovorijo o pospešitvi globalne energetske tranzicije, ki se je že začela," je poudarila. To bi povečalo naše možnosti za omejitev globalnega segrevanja pod "nevarni" dve stopinji Celzija.

Čas do dogovora o novem globalnem sporazumu bi morale medtem evropske vlade izkoristiti tudi za okrepitev podnebnih ukrepov doma. "Dokler evropski politiki trdijo, da so svetovni voditelji v boju proti podnebnim spremembam, in hkrati podpirajo nadaljnje rudarjenje in kurjenje premoga, je njihova kredibilnost pod velikim vprašajem," je opozorila Kvačeva.

V Sloveniji največji delež toplogrednih plinov nastane v energetiki

Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so v letu 2012 znašali 18.911 gigagramov ekvivalenta ogljikovega dioksida. To je za 6,4 odstotka manj od količine izpustov v izhodiščnem letu 1986, a manj od osemodstotnega zmanjšanja, h kateremu se je Slovenija zavezala ob podpisu Kjotskega protokola, je prejšnji teden sporočil statistični urad.

Največ izpustov je proizvedlo področje energetike, in sicer 81,8 odstotka vseh toplogrednih plinov. Preostala količina izpustov je nastala v kmetijstvu (9,9 odstotka), v industrijskih procesih (5,7 odstotka) in na odlagališčih odpadkov (2,6 odstotka).