Pravosodni minister Klemenčič uspešno prestal interpelacijo

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je po celodnevni seji DZ uspešno prestal interpelacijo, ki jo je zoper njega vložila SDS. Za ministrovo razrešitev je glasovalo 18 poslancev, proti jih je bilo 47.

V razpravi so ministra zagovarjali predvsem poslanci SMC in izpostavljali njegovo dobro delo, kritike pa so nanj pričakovano letele predvsem iz vrst SDS.

Za interpelacijo so glasovali poslanci SDS, medtem ko poslancev NSi, ki so sicer v današnji razpravi prav tako izrekali podporo interpelaciji, ni bilo v dvorani. Edini njihov navzoč poslanec Zvonko Lah je glasoval za interpelacijo. Proti njej pa so bili poslanci koalicije in Levice.

Klemenčič: Uspešno sem ubranil svoje delo, ki pa ni končano

Klemenčič ob tem meni, da je na interpelacijski seji uspešno ubranil svoje delo, ki pa zanj nikakor ni končano. Napovedal je, da se bodo načrta dela držali.

Minister je po seji v izjavi novinarjem zatrdil, da ga nobena kritika, med katerimi so bile tudi take na osebni ravni, ni posebej zabolela. "Po več kot 300 poslanskih vprašanjih v zadnjih treh letih, več kot 30 izrednih sejah in po tej interpelaciji me nič več ne preseneti. Mislim, da sem uspešno ubranil svoje delo, ki pa zame nikakor še ni končano," je dejal.

Klemenčič sicer ni želel oceniti, ali je šlo pri interpelaciji za merjenje moči pred parlamentarnimi volitvami, meni pa, da je bila interpelacija pričakovana.

Interpelacijo so poslanci SDS vložili zaradi "zavajanja javnosti glede ravnanja Komisije za preprečevanje korupcije" v primeru suma pranja denarja preko NLB ter odgovornosti za izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje.

Poslanec SDS Branko Grims je ob predstavitvi argumentov predlagateljev interpelacije dopoldne poudaril, da bi moral Klemenčič že zaradi objektivne odgovornosti za 'šlamastiko' z uničenjem dokazov zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića sam odstopiti.

V Sloveniji se ne zgodi nič, krivda se vali na druge, je "nepopisno pravno šlamastiko" z uničenjem dokazov v preiskavi sumov jemanja podkupnine s strani ljubljanskega župana Zorana Jankovića komentiral Grims. Ocenil je, da je ta primer dokazal, da pravni sistem v Sloveniji ne deluje, kot bi moral. "Ali imamo pri nas res posameznike prvega in drugega reda? Pri prvih se vse izgubi ali kasneje izloči, da sodstvo ne more ugotavljati njihove krivde, pri drugih pa se hišo proda za 150 evrov dolga. To ni pravna država, to je parodija pravne države. Odgovoren za to je minister za pravosodje," je dejal Grims.

Izpostavil je tudi Klemenčičevo "zavajanje javnosti v zvezi z njegovim ravnanjem na KPK glede preiskovanja pranja iranskega denarja v NLB". Klemenčič je v odgovoru na očitke iz interpelacije ocenil, da je bilo ravnanje KPK v tem primeru, tedaj je bil sam predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), profesionalno in nadstandardno. "Kako je lahko ravnanje v nasprotju z veljavnim sporazumom med KPK in policijo ter predaja nekega dokumenta na neformalni ravni profesionalno in nadstandardno ravnanje," se je vprašal Grims.

Poslanec se je obregnil še ob eno točko iz Klemenčičevega odgovora, kjer je ta zapisal, da motive SDS za vložitev interpelacije vidi predvsem v "mešanici osebnih motivov in odnosa podpisnikov interpelacije do mene kot nekdanjega predsednika KPK na eni strani ter dejstva, da se v omarah bančne luknje, tudi Nove kreditne banke Maribor (NKBM), in nezadostne preiskave oziroma njene ustavitve leta 2012 v zadevi Irangate skrivajo tudi okostnjaki z oznako 'made by SDS'". Grims je Klemenčiča opozoril, da če bo on zadeve z NLB širil na NKBM, lahko tudi v SDS razširijo očitke v interpelaciji.

Minister Klemenčič: Dejstva ne govorijo v prid očitkom z interpelacije

Po besedah Grimsa minister za pravosodje ni ravnal tako, da bi povečeval ugled pravosodja in pravosodnih institucij. Kritičen je bil tudi do vlade, ki je podprla njegovo kandidaturo za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice. Klemenčiču v SDS očitajo podporo kršitvam človekovih pravic, ker ni ukrepal v primeru nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je Ustavno sodišče po besedah Grimsa ugotovilo, da je v primeru Patria sodeloval pri kršitvah človekovih pravic. Klemenčičeva navedba, da se je v tem primeru "odločno uprl političnim pritiskom, saj niso bili podani pogoji za osebno odgovornost najvišjega sodišča", je Grims dodatno kritiziral.

Klemenčiču je Grims očital tudi, da je prelomil svojo obljubo, dano ob nastopu mandata, da bo svoje ravnanje usklajeval s stroko in deležniki. "V praksi je drugače, kar je pokazala obravnava zakona o kazenskem postopku. Kje je to usklajevanje? Ko je zakon doživel neslaven konec, je bil v 14 dneh vložen nov. Torej je lahko vsakomur jasno, kako je potekalo usklajevanje - ga ni bilo," je komentiral poslanec SDS.

Poleg tega je Klemenčiču očital politično motivirano kadrovanje, češ da je "ne le toleriral, ampak tudi podpiral sistematično ugotovljeno kršenje človekovih pravic". Obregnil pa se je tudi ob to, da danes v DZ ni predsednika vlade Mira Cerarja. "Predsednik vlade ni prišel podpret svojega ministra. Če bi to štel za pomembno, bi temu dal prednost pred svojimi drugimi obveznostmi," je menil Grims.

"Vse to skupaj, ob dejstvu, da pravosodni sistem očitno ne deluje, za kar je po zakonu o vladi odgovoren resorni minister, mora zadoščati, da se potrdi razrešitev Gorana Klemenčiča in se izogne temu, da bi vse te stvari odpirali še na Svetu Evrope in še kje drugje. To ne bi bilo dobro za Slovenijo," je sklenil Grims.

Minister Klemenčič je v odgovoru na očitke poudaril, da ta v velikem delu nima realne podlage in je usmerjena tudi v to, da se oteži in onemogoči vladi in koalicijskim poslancem sprejem nadaljnjih reformnih projektov na področju pravosodja. Po njegovih besedah dejstva ne gredo v prid očitkom iz interpelacije, saj se stanje v pravosodju izboljšuje. "Morda počasneje kot bi si želeli, vsekakor počasneje, kot bi si želel sam," je dodal.

Med drugim je ugotavljal, da določene zadeve na področju bančnega in gospodarskega kriminala ne potekajo ne zadovoljivo ne optimalno. "In to je moj glavobol in to je utemeljeno in to so plodna tla za politične borbe in prestiž," je menil.

Dejal je, da se kot minister čuti soodgovornega, da slovensko pravosodje ni optimalno. Priznava namreč, da ima pravosodje probleme, vendar opozarja, da ima probleme tudi z delom politike, "ki ga demonizira kot krivosodje in ponavlja, da je v njem vse zanič, kar seveda ne drži". Kot je dodal, je to nezdravo in za Slovenijo značilno zastrupljanje odnosa med institucijami in posamezniki odlično polje prav za to, da se nič ne spremeni.

Klemenčič je sicer v odgovoru na očitke predlagateljev spomnil na zakonodajo, ki je bila sprejeta v tem mandatu. Kot je navedel, so v treh letih na ministrstvu pripravili 30 zakonov in prek 40 podzakonskih aktov, napredek na področju pravosodnih reform v zadnjih letih pa na različnih forumih nedvomno pozdravlja tudi EU.

Vsi ti predpisi so po njegovih besedah imeli jasne cilje zagotoviti večjo učinkovitost, odgovornost in transparentnost delovanja slovenskega pravosodja - sistemsko in na dolgi rok. Burnost odzivov pa daje vedeti, da so odpirali prava vprašanja in da spremembe niso bile zgolj površinske ali navidezne.

Glede sodnih zaostankov, na katere naj bi opozarjale različne evropske institucije, pa je pojasnil, da se je lani prvič po skoraj 20 letih zgodilo, da je bila Slovenija na Svetu Evrope črtana s spiska držav s sistemskim problemom sodnih zaostankov. Lani je bilo 184.000 nerešenih zadev, kar je še vedno veliko, a pred petimi leti je bila ta številka za 57 odstotkov višja, je med drugi navedel.

V zvezi z njegovim ravnanjem na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) glede preiskovanja pranja iranskega denarja v NLB pa je poudaril, da vsebina dokumenta, ki ga je KPK dobila od žvižgača in predala policiji, sploh pa način posredovanja dokumenta policiji, "nimata in nista mogla imeti prav nobenega dejanskega, še manj pa pravnega dokaznega ali kako drugače upoštevanega, vsekakor pa ne odločilnega pomena na potek ali zaključek policijske preiskave, ki se je začela najmanj leto pred posredovanjem tega dokumenta, zaključila pa več kot eno leto potem".

Ravnanje KPK v tej zadevi je bilo po njegovem prepričanju pravilno, profesionalno in nadstandardno glede na omejene pristojnosti KPK na področju preiskovanja kaznivih dejanj, predvsem pa je bilo njegovo obvestilo po seji vlade 15. junija korektno in skladno s tem, kar je KPK takrat naredila. Pri tem je dodal, da je na to temo ustanovljena tudi posebna parlamentarna preiskovalna komisija. "To je mesto za razčiščevanje zadev in ugotavljanje politične odgovornosti udeleženih oziroma takrat odgovornih funkcionarjev, ne pa interpelacija s slabo prikrito osebno noto predlagatelja," je še menil Klemenčič.

Poslanec Vinko Gorenak je v predstavitvi stališča SDS izpostavil še Klemenčičeve napovedi zakonodaje in ukrepov, ki da bodo pripravljeni v času te vlade. "Imamo serijo marjetic, ki so bile takrat lepe, zdaj so pa ovenele," je dejal.

Klemenčiča je kritiziral tudi zaradi načina sprejemanja novele zakona o kazenskem postopku, s katero je vztrajal kljub nasprotovanju vseh. Ministra je tudi povprašal, zakaj ob zavlačevanju sojenja nekdanjemu ministru Alešu Zalarju ter tožilcu Zvonku Fišerju ne grozi, "da bodo letele glave", kot je to storil zaradi sojenja Igorju Bavčarju.

Dragan Matić je v predstavitvi stališča poslanske skupine SMC nasprotno dejal, da je današnja razprava "primer, ko se napredek nagrajuje z interpelacijo". Med uspehi Klemenčiča je med drugim izpostavil zaostritev pogojev za odlog prestajanja zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov, zaradi česar konkretni obsojeni "ne igra več košarke, ampak sedi v zaporu". Povišane so kazni za kazniva dejanja zoper gospodarstvo in uradno dolžnost, kar bo po besedah Matića odvračalo funkcionarje od nekdanje prakse, da bi "najodgovornejši državnik sedel s tajkuni in se z njimi pod mizo pogajal o prodaji državnih deležev v največjem trgovskem podjetju v zameno za vpliv na medije".

Tako je ugotavljal, da je današnja interpelacija "poskus zamegljevanja in odvračanja pozornosti od pravih vprašanj" in da je več kot očitno, "da je SMC trn v peti SDS". Ključen motiv za današnjo interpelacijo pa Matić vidi v strastnem hrepenenju po oblasti in vzpostavitvi avtoritarnega režima.

Franc Jurša se je v imenu DeSUS obregnil ob "ljubezen med Klemenčičem in SDS, ki ima zelo dolgo brado". V DeSUS so sicer kritični do Klemenčiča, ker pod njegovim vodenjem ministrstvo ni pripravilo ustreznih pravnih podlag za delovanje KPK. Pričakovali so tudi bolj pogumne korake pri spreminjanju pravosodnega sistema, ki mu javnost ne zaupa več. A pod črto menijo, da je Klemenčič kljub svoji trmoglavosti opravil relativno dobro delo, je dejal Jurša.

Jan Škoberne je v imenu SD ugotavljal, je minister za pravosodje "eden bolj kontroverznih, a tudi bolj odločnih in učinkovitih ministrov te vlade, zato se ne morem znebiti občutka, da je v srčiki te interpelacije pri predlagateljih iskrena želja, da se v tej državi nič ne spremeni".

Iva Dimic iz NSi pa je ocenila, da Klemenčič ne dosega ugleda, ki pritiče funkciji ministra za pravosodje. Nanj pada "velika senca dvoma" glede njegovega ravnanja v času, ko je vodil KPK. Prav tako mu v NSi očitajo nerealizacijo nujno potrebne pravosodne reforme.

Tudi v Levici ne gojijo "afinitet do ministrovega dela", od njega so pričakovali več, je povedal Matej T. Vatovec. Vendar pa je po njihovi oceni ta interpelacija farsa. Je sicer "pričakovana in uvod v državnozborske volitve".

Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je ocenil, da sta zaupanje in ugled sodstva padla, zakoni, ki so jih sprejeli, pa niso izvršljivi ali so v nasprotju s človekovimi pravicami. "Uvaja se penalni populizem namesto doktrine varovanja človekovih pravic," je ocenil.

V nadaljevanju seje DZ so pobudniki interpelacije poleg pretresanja pranja denarja v NLB prišli tudi do razprave o Klemenčičevih bolj osebnih zadevah. Večkrat so izpostavili posle njegove žene Nine Zidar Klemenčič z državo v času njegovega ministrovanja ter spraševali o izvoru njegovega premoženja.

Poslanca SDS Eva Irgl in Franc Breznik sta med kritikami na račun ministra za pravosodje namreč izpostavila tudi to, da se je podjetju ministrove žene, odvetnice Nine Zidar Klemenčič, poslovanje z državo od kar je njen mož minister bistveno povečalo. "Gospod Klemenčič še vedno ni povedal, kako je z njegovim premoženjskim stanjem, od kod mu denar," pa je dejal Breznik. Irglova mu je očitala, da je dobil kredit za hišo po bistveno ugodnejših pogojih kot drugi državljani.

Bojana Muršič (SD) je ponovila že slišane Klemenčičeve besede iz odgovora na interpelacijo, da naše sodstvo ni idealno. Izpostavila pa je, da je glede na dostopne podatke "bistveno bolje kot na začetku mandata". Takrat so bile ocene slabe. Rezultati po njenih navedbah niso bili spodbudni, kar so dokazovali tudi podatki iz primerjalne analize delovanja pravosodnega sistema v EU. "Potrebujemo sodstvo, ki si bo upalo soditi in izrekati kazni tudi do nedavnega nedotakljivim in upam, da vsa ta zakonodaja, ki sledi temu, bo to tudi naredila. Le tako bo sodna veja oblasti začela pridobivati na zaupanju in ugledu," je dodala poslanka.

Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je ocenila, da je interpelacija uperjena zoper ministra, "ki si je za nalogo zadal spremeniti slovensko zakonodajo, da bo pravosodje učinkovitejše in da bo pregon kaznivih dejanj hitrejši, da bo roka pravice dosegla tiste, ki so skopali bančno luknjo, ki so krivi za pranje denarja, ki so krivi za korupcijo in druga težja kazniva dejanja ter tiste, ki se izogibajo sojenju z zdravniškimi opravičili ali ki ne dvigujejo sodne pošte, da se izogibajo zaporni kazni". Kot je ocenila, je današnja interpelacija uperjena proti ministru, ki si je to upal. "Več ministrov pred njim ni imelo te volje ali pa ni imelo poguma za to," je dodala.

"Tako pomembna zadeva, kot je milijarda evrov opranega denarja, ni šla preko ustaljenih postopkov," je poslanka SDS Anja Bah Žibert spomnila na očitek njene stranke na račun Klemenčiča, da ni ravnal v skladu s pravili, ko so na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) prejeli informacijo o pranju iranskega denarja v NLB. Po njenem prepričanju je že Klemenčičevo ravnanje v času vodenja KPK ob informacijah o pranju denarja v NLB "temelj, zaradi katerega danes minister ne bi smel več opravljati funkcije. Milijarde evrov pač ne morete spraviti pod preprogo. Klemenčič je to vedel in ni ravnal v skladu s protokoli," je dejala. "DZ vas lahko zaščiti in interpelacija ne bo izglasovana, a krivda ostaja," je dodala.

Poslanka SMC Jasna Murgel pa je ocenila, da je interpelacija zoper Klemenčiča "namenjena temu, da se ustvarja vtis, da je vse narobe, da imamo krivosodje, da minister ni nič naredil glede tega in da ni pravosodju ni treba zaupati". Odgovoren politik bi po njenem prepričanju moral poskrbeti, da bodo kritike na račun pravosodja osnovane na utemeljenih podatkih in narediti vse, da ne bo zavajal javnosti v zvezi s pravosodjem. Neutemeljene navedbe so po njenem prepričanju "načrtna politizacijo sodstva".

V večernem delu razprave predvsem o stanju v pravosodju in odgovornosti zanj

Razprava o interpelaciji se je v večernih urah nato osredotočila predvsem na vprašanje, ali slovensko pravosodje deluje. V SDS so prepričani, da deluje slabo, za kar da je kriv Klemenčič. V SMC nasprotno menijo, da so težave pravosodja že stare, sam Klemenčič pa da je naredil veliko.

Žan Mahnič (SDS) je opozoril, da je po raziskavi iz leta 2014 slovenskemu pravosodju zaupalo nekaj več kot 20 odstotkov državljanov, to zaupanje pa se do danes ni bistveno izboljšalo, za kar je po njegovem mnenju odgovoren Klemenčič. Očital mu je tudi dvojna merila. "Za nas ni problem, da Igor Bavčar sedi v zaporu. Problem je, da imamo v Sloveniji velike lopove, ki ne sedijo, pa ravno zdaj verjetno kje igrajo košarko. Ampak minister se je izpostavil samo takrat, ko je šlo za Bavčarja, ne pa tudi, ko je šlo za Zorana Jankovića," je dejal in spomnil na izjavo Klemenčiča, da bodo letele glave, če bo postopek zoper Bavčarja zastaral.

Simon Zajc (SMC) se je strinjal, da v pravosodju morda ni vse tako, kot bi moralo biti, je pa po njegovi oceni ravno po Klemenčičevi zaslugi marsikaj drugače. "Pripravil je, mislim da več kot 20 zakonov in več kot 40 ostalih predpisov. S temi zakoni slovensko sodstvo usmerja v smeri EU in njenih vrednot in standardov," je dejal.

"Da ni bilo narejeno vse in da je treba narediti še marsikaj, priznava tudi minister sam. Ne moremo pa mu očitati, da ni prišlo do bistvenih premikov in da trend ne gre v pozitivno smer," je dejal Dragan Matić (SMC) in dodal, da je bilo stanje v pravosodju slabo že veliko pred Klemenčičem.

Jani Möderndorfer (SMC) je ocenil, da bi lahko minister naredil kar koli, ampak v SDS s tem ne bi bili zadovoljni: "To pa zato, ker on ne more narediti takšne reforme, kot bi jo radi naredili vi."

Matej T. Vatovec (Levica) je poslancem SDS poočital, da izigravajo pravosodni sistem. "Če želite, da deluje, potem ga spoštujte tudi sami," je dejal in spomnil, da se predsednik SDS Janeza Janša v procesu Patria ni udeleževal vseh razprav.

Vinko Gorenak (SDS) mu je odgovoril, da je po slovenski zakonodaji lahko "vsaka sodna klop prazna, kadar se ne izvajajo dokazi v korist obdolžene osebe". "Janši takrat ni bilo treba priti na obravnavo, ker se niso izvajali dokazi zoper njega," je dejal.

Poslanci SDS so sicer Klemenčiča med razpravo večkrat pozvali, naj odgovori na vprašanja, ki so mu jih zastavili, kar je Klemenčič naredil po devetih urah razprave. Glede očitka, da še vedno ni bila sprejeta novela zakona o preprečevanju korupcije, je dejal, da so novelo pripravili, da pa je zdaj že štiri mesece v koalicijskem usklajevanju. "Upam, da bo zbran pogum, da pride v poslanske klopi še v tem mandatu," je dejal.

Na očitek, da pravosodni organi neuspešno preganjajo bančni kriminal, je odgovoril, da je upal, da bo kot minister za pravosodje pri tem lahko storil kaj več, "nihče od nas pa ne more sodit in odkrivat namesto organov pregona".

Glede stanja v pravosodju je ocenil, da z njim ni zadovoljen, opaža pa, da z njim niso zadovoljni niti mnogi znotraj samega sistema. To je po njegovem dober znak, saj kaže, da si želijo spremembe.

Branko Grims (SDS) z odgovori ministra ni bil zadovoljen. Dejal je, da so poslanci Klemenčiču danes postavili več deset konkretnih in nedvoumnih vprašanj, a Klemenčič "niti na eno ni odgovoril", kar je Grims označil kot žalitev DZ. "Dobili smo goro sprenevedanja, ne pa odgovorov," je menil.

Da bi bila interpelacija izglasovana, bi jo morala podpreti večina vseh poslancev, torej najmanj 46.

Interpelacija proti Klemenčiču je deseta proti članom vlade Mira Cerarja, ki se ji sicer počasi izteka mandat. Ravno v dneh po vložitvi interpelacije je vlada podprla kandidaturo Klemenčiča za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Tako se je minister za pravosodje ob pripravah na zagovor v DZ pripravljal tudi na predstavitev za komisarja.