Kdor želi varstveni dodatek po novih pogojih že od februarja, mora vlogo oddati januarja

Širšemu krogu upravičencev do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči od 1. februarja ne bodo več vpisane zaznambe na njihovih nepremičninah, prav tako njihovim svojcem ne bo treba te pomoči vračati, je na današnji novinarski konferenci povedala v. d. generalne direktorice direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Tanja Amon.

Po njenem pojasnilu bo to veljalo za tiste upravičence do pomoči in dodatka, ki imajo v lasti nepremičnino, v kateri dejansko bivajo in imajo prijavljeno stalno prebivališče, vrednost te nepremičnine pa ne presega 120.000 evrov.

Zaznamba na nepremičninah se ukinja tudi za vse, ki so jo zaradi upravičenosti do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči dobili po 1. januarju 2012. Takrat je namreč začela veljati socialnovarstvena reforma, ki je v primeru prejemanja varstvenega dodatka uveljavila zaznambo na nepremičnini. Število prejemnikov tega dodatka je odtlej z več kot 46.700 padlo na približno 11.000, kolikor jih je zdaj.

Vrhovno sodišče je po uradni dolžnosti že izbrisalo te zaznambe in tudi ustavilo že začete postopke za vpis zaznamb. To po pojasnilu Amonove pomeni, da posamezniku glede izbrisa zaznambe ni treba storiti ničesar.

Vračilo prejete pomoči za naprej, torej tudi po 1. februarju, tako po njenem pojasnilu ostaja za ožji krog upravičencev do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, torej v primeru prejemnikov z nepremičnino v vrednosti nad 120.000 evrov.

Kot je povedala, je med zdajšnjimi upravičenci do varstvenega dodatka le 13 takšnih, ki imajo nepremičnino v vrednosti 120.000 evrov.

Izrazila je upanje, da se bodo upravičenci zdaj bolj odločali za varstveni dodatek. V večini primerov do zdaj ni bilo tako prav zaradi zaznambe. Na ministrstvu pričakujejo, da se bo po novem za varstveni dodatek odločilo približno 5000 upravičencev več.

Vračilo prejete pomoči za nazaj, torej do 1. februarja, še vedno velja za vse tiste, ki so dodatek oz. pomoč prejemali do 1. februarja. Drugačna rešitev bi bila namreč po opozorilu Amonove nepravična v tistih primerih, kjer so prejemniki že vrnili izplačani dodatek ali pomoč, oziroma kjer je bilo premoženje pri dedovanju zaradi tega omejeno.

Dediči prejemnikov pomoči in dodatka do 1. februarja bodo tako morali prejeti znesek še vedno vračati oziroma se bo dedovanje omejilo za prejeti znesek. Izjema pa bodo dediči, ki so tudi sami socialno ogroženi.

Ostali zakonsko določeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka pa ostajajo nespremenjeni, tako denimo dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok in upoštevanje drugega premoženja. Opisani so na spletni strani ministrstva.

"Pri ostalih pomočeh, tako pri oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev, pri delnem plačilu za izgubljeni dohodek, družinskem pomočniku, izrednih denarnih pomočeh, pogrebnini in posmrtnini pa se pogoji v ničemer ne spreminjajo, tudi glede vračila oz. omejitve dedovanja ne," je opozorila Amonova.