Na seznamu, hranili so ga na nekdanjem sekretariatu za notranje zadeve, naj bi bilo več kot milijon posameznikov, skupaj s slovenskim političnim vrhom. Poleg osebnih podatkov so zapisani domnevni prekrški, kazniva dejanja in oznake, da gre npr. za sodelavca, uslužbenca službe državne varnosti ali nadzorovano osebo.
Tomaž Ertl, zadnji republiški sekretar za notranje zadeve, meni, da to, kar je prebral v časopisih, da gre za milijon sodelavcev, je nerealna številka. Državna varnost je bila samostojna služba, sekretar pa je imel vpogled v njeno delovanje. "Dokler smo bili mi, do 90. leta, se ne spomnim, da bi se kakršni koli podatki pojavljali kjerkoli," dodaja Ertl.
Častni slovenski konzul Dušan Lajovic je s posredovanjem podatkov storil kaznivo dejanje, prav tako pa tudi tisti, ki je podatke spravil iz evidenc, pravi nekdanji namestnik direktorja kriminalistične službe Drago Kos. "Glede na to, da so to podatki, ki jih vsaka država skrbno varuje in gotovo je bilo zelo malo oseb, ki so bili pooblaščeni za dostop teh podatkov, mislim, da bo slovenski policiji uspelo najti storilca, ki je izdal te podatke iz arhivov slovenske obveščevalne službe," pravi Kos.
Čeprav je inšpektor za varstvo osebnih podatkov že v četrtek zaklenil sporno internetno stran, jo je še danes - po stranskih poteh - dokaj lahko odpreti. Prav tako imajo dostop do nje vsi uporabniki interneta zunaj Slovenije.
Kriminalisti še naprej raziskujejo, ali so dokumenti pristni in kdaj točno so izginili iz arhivov. Povezali so se tudi z Interpolom, ta pa z bangkoško policijo, ki je že zaslišala skrbnika sporne spletne strani.
