Bohinjski župan razmišlja, da bi tožil državo

Potem ko je ministrstvo za infrastrukturo in prostor bohinjskega župana Franca Kramarja v pismu opozorilo, da se glede preprečevanja rušenja črnih gradenj aktivnosti bohinjske občine oddaljujejo od bistvenih dejavnikov pravne države, bohinjska občina vrača "udarec". Kramar se sicer strinja, da je opozorilo ministrstva glede "bistvenih dejavnikov pravne države na mestu", saj že sami dlje opozarjajo na nezakonitost Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka (TNP).

Uredba je bila sprejeta že leta 2002, po mnenju Kramarja pa se je začelo rušiti šele leta 2011 pod ministrom Rokom Žarničem. In zakaj šele takrat? Po Kramarjevem mnenju zato, ker za podžupana ni imenoval takratnega poslanca stranke DeSUS Antona Urha, torej Žarničevega strankarskega kolega.

Župan upa, da bo ustavno sodišče razveljavilo uredbo

Kramar se zato sprašuje, "kaj so vlade počele devet let?" Priznava, da je ustavno sodišče zavrnilo že nekaj pobud posameznikov za razveljavitev uredbe, vendar z razlogom, ker niso bila uporabljena vsa predhodna pravna sredstva. Tokrat pa bo pobudo prvič poslala občina in, dodaja Kramar, "kolikor obstaja pravna država, bi moralo ustavno ali celo evropsko sodišče uredbo razveljaviti."

Spomnimo, da so bohinjski občinski svetniki na četrtkovi izredni seji župana Kramarja pooblastili, da vloži pobudo za presojo ustavnosti uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP.

Kdo je nedotakljiv?

Kramar v nadaljevanju pisma tudi prizna, da so leta 2009 pozvali ministra, da ukrepa glede črnih gradenj, ki so rasle po letu 1994. Ti objekti pa še zdaj stojijo in so, kot kaže, "nedotakljivi, saj so odločbe za rušenje dobili le tisti, ki imajo objekte stare več kot 30 let oziroma jih je prijavljal javni zavod TNP in ne občina Bohinj."

Bohinjski župan pa ministrstvu vrača žogico tudi glede očitkov o "reševanju lastnega problema". Župan namreč kot najemnik upravlja z gostinskim objektom na elitni lokaciji ob Bohinjskem jezeru, tudi sam pa je prejel odločbo za rušenje, zato so na ministrstvu zapisali, "da je poskus reševanja lastnega primera nelegalne gradnje pod pretvezo očitkov o neustavnosti s poskusi političnih vplivov na državne institucije in ne nazadnje preko sklicevanja na usodo drugih ljudi najmanj neprimerno in neokusno."

Kramar razmišlja, da bi tožil državo

Kramar jim zato odgovarja: "Občinski in ne moj lokal ima uporabno dovoljenje in je najmanj neokusno, da kažete s prstom na mene kot črnograditelja. Očitno Vam je to edino 'orožje', ki nima pravne podlage za blatenje mene kot župana. Je pa očitno, da se izvaja uredba le s tem namenom in s tem, da si je nekdo zaželel lokacije, na kateri sva kot študenta pred več kot 25 leti začela."

V že kar nekoliko razdraženem in užaljenem tonu pa Kramar piše tudi, da razmišlja, da bi lahko tožil državo "za odškodnino za ohranjanje Bohinjskega jezera." Lokal ima namreč edini stranišča, ki jih uporablja na tisoče kopalcev, s čimer so rešili onesnaževanje jezera (državni park) s fekalijami.