(Foto: E.P.)

Čeprav jih ni uskladila s sindikati, je vlada danes sprejela predloge treh zakonov s področja trga dela, ki med drugim uvajajo malo delo ter znižujejo odpravnine in skrajšujejo odpovedne roke. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotuje predlaganim spremembam delovnopravne zakonodaje, ki bodo povzročile lažje odpuščanje, več brezposelnih starejših in socialno negotovost vseh.

Predstavniki ZSSS so se najprej zbrali na novinarski konferenci. Tam je bilo po podatkih ZSSS od 400 do 500 ljudi, nato pa se je množica odpravila pred vladno stavbo. Tam so uničili maketo vladnega semaforja, vladi pa so podelili rdeči karton.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič se sprašuje, zakaj na semaforju, ko gre za delavske pravice, sveti rdeča luč. Meni, da te reforme izvirajo iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki zastopata neoliberalne interese, pri katerih je na prvem mestu kapital. "Ta vlada ni v stanju, da bi se uprla tem gospodom," pravi Semolič. "Hvala lepa za tak razvoj!"se zahvaljuje vladi. "Politike naj bo strah delavcev, ko bo prišel čas – in v takšnem času živimo –, da bo hudo narobe z nami. Gorje vsem nam in tudi politikom. To želimo preprečiti," je dejal Semolič.

Ta zakon bo povzročil več brezposelnosti med starejšimi, večje odpuščanje in drugo, opozarja prvi mož ZSSS. Ni res, da bo slovensko gospodarstvo s tem rešeno, dodaja. "To niso naše reforme in sindikati se bomo upirali z vsemi sredstvi, ki jih premoremo. Naša pot je blaginja za vse ljudi, varnost za starejše, javno zdravstvo, perspektiva za mlade, ne pa politika OECD!" je bil kritičen.

'Zahtevamo delavsko vlado!''

(Foto: E.P.)

"Zahtevamo vlado, ki bo delavska, ki bo delala za ljudi, ki danes živijo v strahu. Pričakujemo vlado, ki bo imela to skrb na prvem mestu. Očitno ta vlada ni v tem stanju. Še preden so sprejeli te zakone, že obljubljajo, da bodo jeseni posegli v zakon o delovnih razmerjih. Vsi vemo, kam pes taco moli, zato naj si ne domišljajo, da bo vse tako enostavno. To je točka, ki je prelomna in se vztrajno bliža! Če vlada tistih svetovalcev iz Bruslja ne bo zamenjala, se bo začela bitka, v kateri bomo sodelovali vsi sindikati!" dodaja Semolič.

'Izvajanje nasilja nad slovenskimi delavci'

Predlog novele zakona o delovnih razmerjih pomeni "izvajanje nasilja nad slovenskimi delavci", je dejal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Lažje odpuščanje bo "darilo delodajalcem, ki ga bodo plačali delavci", je prepričan. Če vlada misli, da bo konkurenčnost zvišala z zniževanjem delavskih pravic, je po njegovih besedah nesposobna pri drugih ukrepih.

Malo delo bo po njegovih besedah izpodrinilo redno delovno razmerje, delavci ne bodo deležni bolniških nadomestil, regresa, povračila za prehrano. "Gre za uvajanje srednjeveških odnosov in mezdnih razmerij," meni.

ŠOS: Kaj pa pravice?

Oglasili so se tudi predstavniki Študentske organizacije Slovenija (ŠOS). "Zadnja verzija zakona o malem delu prikazuje stopnjevanje zavajanja vlade, saj je v zadnjih trenutkih (danes zjutraj) dodala člene, o katerih socialni partnerji sploh niso obveščeni. V teh členih je jasno zapisano, da bo malo delo sicer imelo elemente delovnega razmerja, vendar pa iz tega ne izhajajo tudi sorazmerne pravice iz dela. Na podlagi tega obstaja možnost, da bodo mladi v prihodnosti zaposleni preko malega dela, vendar pa od tega ne bodo imeli pravic, ki jih imajo delavci (pravica do bolniške, dopusta, porodniška, pravica do povračila sredstev za malico in potnih stroškov)," opozarjajo.

Minister za delo, družino in socialne zadeve  Ivan Svetlik je ob tem pojasnil, da vpeljana rešitev le širi možnosti študentskega oz. malega dela. Poudaril je, da je bila omenjena ureditev že sedaj navedena v obrazložitvi zakona, z dopolnitvijo so želeli doseči, da bi se v primeru malega dela videlo, da ne gre zgolj za pogodbeno razmerje niti ne za delovno razmerje, je pojasnil.

Po njegovem je določba, da ima malo delo lahko tudi elemente delovnega razmerja, pomembna. Študenti in delodajalci so namreč sami opozorili, da bi bilo v primeru, če bi to izključili iz malega dela, nemogoče zaposlovati na sistemizirana delovna mesta. Na ta način pa bi izgubili veliko možnosti za študentsko oz. malo delo, je dejal Svetlik, ki je še poudaril, da gre zgolj za elemente delovnega razmerja in ne za delovno razmerje.

(Foto: E.P.)

Pahor: Vlada ima odgovornost, da Slovenijo izvleče iz krize

Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da so protesti in demonstracije povsem legitimna oblika nasprotovanja odločitvam vlade, da pa bi bilo tako nasprotovanje bolj upravičeno, če vlada ne bi vodila socialnega dialoga, kot ga.

Kot je poudaril, ima kot predsednik vlade odgovornost in če bi vlada vedno čakala na popolno soglasje vseh socialnih partnerjev, Slovenija ne bi izvedla nobene večje in dolgoročno pomembnejše reforme.

Spomnil je, da je vlada lani okrepila elemente socialne kohezivnosti; v ta namen je investirala za 44 odstotkov več proračunskega denarja. "Če hočemo dolgoročno vztrajati pri tej socialni kohezivnosti, pa moramo položiti trdne temelje, to je, da je naše gospodarstvo konkurenčno," je dejal. "Vlada bo šla naprej," zagotavlja Pahor in ob tem poudarja, da so strukturne reforme tako neizprosne in težke, da nobena vlada, ki jih danes izvaja, pri tem nima podpore. "Jaz vem, kaj je moja naloga – da vlada popelje državo iz krize, da bomo močnejši. Mislim, da gremo po pravi poti, bodo pa vmes protesti sindikatov in nezadovoljstva delodajalcev," je zatrdil.

'Prožnost za gospodarstvo'

"Verjamem, da so protesti neke vrste opozorilo sindikatov, da si pri večjih spremembah zakona o delovnih razmerjih ne bi želeli sprememb v smeri zmanjševanja materialnih pravic. Vendar to ni naš namen," je še dejal Svetlik. Cilj sprememb bo po njegovih besedah omogočiti hitrejše postopke in s tem hitrejše prehajanje med delovnimi mesti ali delodajalci. "To bo dalo prožnost celotnemu gospodarstvu," je dejal. Varnost delavcev naj bi ob tem zagotavljal zakon o urejanju trga dela.