Janša ostal brez odgovorov

DZ je po današnji deveturni razpravi na izredni seji sprejel sklep, da se je ponovno seznanil z informacijo o okoliščinah razpisa referenduma o arbitražnem sporazumu. Sklep so sprejeli s 43 glasovi za in 31 proti. Proti so bili vsi navzoči opozicijski poslanci, ker naj od vlade ne bi dobili odgovorov na po njihovem mnenju še odprta vprašanja.

Predlagatelji, poslanci opozicijskih strank, so sicer predlagali sprejem sklepa, da se je "DZ seznanil z novimi okoliščinami, ki so glede arbitražnega sporazuma prišle v javnost po razpisu referenduma," a so ga nato v omenjenega spremenili na torkovi seji odbora DZ za zunanjo politiko, saj je že takrat koalicija ocenila, da novih okoliščin ni.

Poslanci opozicije so glasovali proti, ker – kot so pojasnili pred glasovanjem – niso dobili odgovorov vlade, med drugim tudi na vprašanje, zakaj ni že pred devetimi meseci ukrepala zaradi zapisanega v hrvaškem zakonu o ratifikaciji sporazuma.

Predsednik SDS Janez Janša pa je premierja Boruta Pahorja obtožil, da od njega tudi ni dobil odgovora, kdaj mu je hrvaška premierka Jadranka Kosor obljubila, da bo Slovenija dobila teritorialni stik z mednarodnimi vodami.

Tudi po deveturni razpravi so namreč nasprotniki in podporniki sporazuma ostali na nespremenjenih stališčih. Za razliko od opozicije je bila tako vlada prepričana, da je uspela zavrniti vse dvome opozicije, tudi glede hrvaške enostranske izjave, še posebej potem, ko sta veleposlaništvi Švedske in ZDA danes oziroma v torekpotrdili, da Slovenija s Hrvaško ni skupaj seznanila s to izjavo švedskega predsedstva EU in ZDA.

Janša je to označil za "nova dejstva", pogrešal pa je odgovor na vprašanje, zakaj Slovenija ali pa ZDA in Švedska niso reagirale že ob sprejemu hrvaškega zakona o ratifikaciji sporazuma, ki vsebuje hrvaško enostransko izjavo. Zato je ocenil, da je bila izjava veleposlaništev namenjena zgolj slovenski javnosti.

Kljub temu je na podlagi prav omenjenih izjav slovensko vlado pozval, naj odstopi od sporazuma. Glede na zanikanje Švedske in ZDA je po njegovi oceni namreč očitno, da je Zagreb v ta sporazum vstopil z goljufijo. To pa v skladu z 49. členom Dunajske konvencije o pogodbenem pravu pomeni, da ne velja več, je dejal. Janša je sicer dopustil možnost, da bosta ZDA in Švedska na koncu zavrnili besede svojih veleposlanikov, vendar pa, če jih "vzamemo za dejstvo, to seveda pomeni, da je Hrvaška v zakon zapisala laž".

"Če ta izjava drži, je Hrvaška goljufala nas in tudi lastno javnost in lastni parlament, hrvaški sabor, ko je trdila nekaj, kar ni res. Slovenija ima vse pravne razloge, da ta sporazum, če se izkaže, da je to res, razglasi za ničen in je mrtev," je še pojasnil.

Žbogar zavrača Janševe trditve

Zunanji minister Samuel Žbogar je to odločno zavrnil. Nasprotno, sporazum ni mrtev in ne ničen, vsi pogovori, ki so potekali med državama v pripravi sporazuma, so bili odkriti in so potekali v dobri veri, je poudaril. Trditve o ničnosti sporazuma pa so po njegovem "osnovane na nepoznavanju mednarodnega prava ali pa na namernem zavajanju".

Kot je pojasnil, Dunajska konvencija o pogodbenem pravu določa upravičene in neupravičene razloge za uveljavljanje ničnosti mednarodne pogodbe, nobeden od teh razlogov pa nima zveze z arbitražnim sporazumom.

Kot je poudaril minister, sta se "Slovenija in Hrvaška o arbitražnem sporazumu pogajali v dobri veri, brez skritih dogovorov, torej ni nobene goljufije", obe strani pa se tudi strinjata, da se spor o meji rešuje na podlagi sklenjenega arbitražnega sporazuma. Vse enostranske izjave pa so se zgodile po podpisu sporazuma, ki je edino relevanten, je dodal. Da je sporazum prevara in posledično ničen, je v sporočilu za javnost sicer odločno zavrnilo tudi zunanje ministrstvo.

Minister Žbogar je zavrnil tudi trditev poslanca SDS Jožefa Jerovška, da članov odbora za zunanjo politiko niso obveščali o hrvaški enostranski izjavi in drugih, po njihovi oceni sedaj novih okoliščinah. Kot je dejal Žbogar, so OZP o možnosti hrvaške enostranske izjave obvestili že na seji 3. novembra lani. Poudaril je tudi, da je bil hrvaški zakon o ratifikaciji sporazuma, v katerem je ta izjava, javno dostopen že od lanskega novembra.

Pahor: Predstavite alternativo

Pahor, ki je v predstavitvi stališč vlade nasprotnike sporazuma pozval, naj predstavijo alternativo sporazumu, je menil, da z njimi danes niso postregli - z izjemo prvaka SNS Zmaga Jelinčiča, ki je konsistenten pri vztrajanju pri mednarodni mirovni konferenci o mejah nekdanje Jugoslavije.

Argumentacijo so le "obrnili na glavo". Opozicija je namreč na seji začela trditi, da je arbitražni sporazum ničen, ker naj bi bil na Hrvaškem ratificiran v "slabi veri", kar pa po Pahorjevih besedah ne drži.

Nasprotniki po njegovi oceni tudi niso odgovorili, ali bo Slovenija v primeru zavrnitve sporazuma blokirala Hrvaško na poti v EU, ali bodo nova pogajanja in na katerih podlagah. Želi pa si, da bi slovenska javnost razumela dragocenost sporazuma, ki bi ga lahko obe državi sprejeli kot razumno za rešitev spora o meji. "Zdaj je samo še na ljudeh, da se odločijo," je dejal. Upa pa, da se bodo odločili za prihodnost, za pravično mejo, potrditev pa bi Sloveniji omogočila tudi v mednarodni skupnosti ohranitev ugleda. Z vrnitvijo v preteklost pa bi se vrnili tudi v čas incidentov in nemirnih razmer, je dodal.

'Arbitražni sporazum je živ'

Zunanje ministrstvo ostro zavrača vsa namigovanja, da je arbitražni sporazum prevara in da je posledično ničen. ''Nasprotno, vsi neformalni pogovori in pogajanja so potekali ves čas odkrito in v dobri veri, sprva v okviru posredovanja Evropske komisije v okviru Rehnovega procesa, nato dvostransko, vendar ob prisotnosti predsedstva Svetu Evropske unije in komisarja za širitev,'' so sporočili.

Namigovanja, da je arbitražni sporazum mrtev, so zasnovana na nepoznavanju mednarodnega prava ali pa na namernem zavajanju, še pravijo na ministrstvu in dodajajo, da sta se Slovenija in Hrvaška o arbitražnem sporazumu pogajali v dobri veri, ''ni nobenih skritih dogovorov, torej ni nobene goljufije''. Obe strani se namreč strinjata, da se mejni spor rešuje na podlagi sklenjenega arbitražnega sporazuma.

Izjave SDS nimajo nobene podlage, ne dejanske ne pravne, in so izključno namenjene širjenju negotovosti med državljani tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, še dodajajo.

'Okrog tega ni treba delati megle'

Prometni minister Patrick Vlačič je v razpravi v državnem zboru o arbitražnem sporazumu kot strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo zatrdil, da je "stik", o katerem govori sporazum, lahko le stik slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem, saj je Slovenija tudi "teritorij".

"Teritorij države Slovenije je sestavljen iz kopnega in iz teritorialnega morja Slovenije. Če mora biti stik Slovenije z odprtim morjem določen, potem je del teritorija kopno, del teritorija teritorialno morje, torej mora biti stik določen s teritorialnem morjem," je povedal Vlačič in zavrnil trditve opozicije, da bo stik Slovenije, o katerem v 3. členu govori arbitražni sporazum, "kar nekakšen stik", le stik teritorialnega morja z odprtim morjem ne. Pri tem je pozval državljane, naj si "z zdravim razumom" preberejo, kaj piše v točki 3b sporazuma, in jim bo vse jasno.

Glede na razpravo v DZ, ki poteka zaradi hrvaške enostranske izjave k arbitražnemu sporazumu, je Vlačič dejal, da enostranske izjave, ki niso del sporazuma, nimajo nikakršnega učinka. "Tako zelo enostavno je to. In okrog tega ni treba delati megle," je dejal.

Jelinčič: Pahor laže

Prvak SNS Zmago Jelinčič pa je izrazil začudenje nad ameriško izjavo. Prebral je hrvaško izjavo, "v kateri je jasno zapisano, da sta strani skupaj obvestili EU in ZDA". Pahorja je označil za "lažnivca", predsednik DZ Pavel Gantar pa ga je prekinil. Jelinčič se je uprl in nadaljeval z osebnim žaljenjem premierja. Gantar mu je izrekel še drugi opomin in Jelinčiča pozval, naj jasno argumentira svoje nasprotovanje do arbitražnega sporazuma.

Kdo je komu kaj obljubil? Stvari niso jasne!

Seja je potekala na zahtevo skupine 37 poslancev opozicijskih SDS, SLS in SNS. Sklic seje so zahtevali potem, ko je premier Pahor v soočenju na TV Slovenija 10. maja dejal, da je bilo s hrvaško premierko dogovorjeno, da Slovenija dobi teritorialni stik z odprtim morjem. To trditev je ponovil 17. maja na redni seji DZ, ko je na poslansko vprašanje Zvonka Černača (SDS) odgovoril, da je neformalni dogovor s Kosorjevo glede omenjenega dosegel na njunem prvem srečanju 31. julija lani v Trakošćanu in nato še na srečanju 11. septembra lani v Ljubljani.

Ob tem Zagreb v izjavi trdi, da jo je sprejel v dogovoru s slovensko stranjo in da sta državi 29. oktobra lani, torej pred podpisom sporazuma 4. novembra, z izjavo skupaj seznanili takratno švedsko predsedstvo EU in ZDA. Slovensko zunanje ministrstvo in premier Pahor sta te trditve zanikala.

Včeraj je to zanikala tudi švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt. "Strani nas nista skupaj obvestili," je dejala veleposlanica in poudarila, da je bila Švedska priča le pri podpisu arbitražnega sporazuma v Stockholmu 4. novembra. "Vemo, da je Hrvaška dejala, da bo podala enostransko izjavo in da so bili zainteresirani tudi za to, da bi bila Švedska neke vrsta priča tej izjavi. Mi smo takrat to zavrnili in nikoli nismo bili skupno obveščeni o kaki izjavi," je dejala švedska veleposlanica.

Pojasnila je, da je v procesu dogovarjanja o sporazumu "včasih Hrvaška dala švedskemu predsedstvu informacije, tako da bi bilo seznanjeno s stanjem stvari, ločeno je švedskemu predsedstvu dala informacije tudi Slovenija, švedska vlada pa ni bila nikoli del kake skupne informacije ali izjave".

Velika Britanija in ZDA bi radi, da predsednik Srbije Boris Tadić pomaga pri uresničitvi arbitražnega sporazuma med Hrvaško in Slovenijo.