Poslanke in poslanci, ki so bili izvoljeni na predčasnih parlamentarnih volitvah 4. decembra, so se zbrali na ustanovni seji. Predsednik republike Danilo Türk je zbranim poslancem dejal, da "imajo priložnost, da pokažejo njihovo skupno politično zrelost". Zaželel jim je veliko uspeha pri vodenju naše države, dodal pa je, da imajo enkratno priložnost, da odprejo novo poglavje v zgodovini, saj so potrebne resne spremembe. Po njegovih besedah jih mora pri delu voditi interes države, ki naj ima prednost pred osebnimi ali strankarskimi računi.

Največ pogledov je bilo uprtih v trenutek, ko so poslanci volili predsednika DZ. V tretjem krogu je bil po velikem preobratu na položaj izvoljen Gregor Virant. Dobil je 52 glasov, kandidatka Pozitivne Slovenije Maša Kociper pa 38. Po izvolitvi se je Virant najprej zahvalil vsem, ki so glasovali zanj. Dejal je, da bo prvi med enakimi in da bo predsednik vseh poslank in poslancev. "Mojo potezo razumite kot gesto za konstituiranje državnega zbora." Dodal je, da je treba nemudoma sprejeti interventni zakon. Posebej je poudaril, da je pripravljen odstopiti s prvim dnem, ko bo sklenjena koalicijska pogodba. Njegov novi položaj razume kot izredno pomembnega, zato ga je potrebno vključiti v koalicijsko pogodbo. Na koncu je še enkrat ponovil, da njegova izvolitev velja do podpisa koalicijske pogodbe.

Pozneje je svojo izvolitev komentiral še pred novinarji. Pravi, da danes zjutraj še ni vedel, kdo bo predsednik DZ. Zato so se najprej dogovorili, da podprejo Pahorja, in to tudi storili. "Potem pa je nastala blokada med SD in Pozitivno Slovenijo. Blokado je bilo treba prebiti in konstituirati DZ. Dogovor smo poimenovali koalicija za konstituiranje državnega zbora," je pojasnil. Še enkrat je ponovil, da lahko odstop ponudi, ko bo sklenjena nova koalicija. Prepričan je, da se morajo koalicijska pogajanja nadaljevati. Pri tem je tudi dejal, da v politiki ni prostora za zamere. Sam misli, da je Janković videl, da se je treba pogajanj lotiti bolj enakopravno.

Maša Kociper je po Virantovi izvolitvi povedala, da so poslanci odločili, kot so, vesela pa je, da je prvič v zgodovini slovenskega parlamenta za mesto predsednika kandidirala ženska. "V stranki smo sprejeli razplet, kakršen je", je dodala.

Pahor in predsednik SDS Janez Janša razpleta danes nista želela komentirati.

Dve glasovanji s povsem enakim izidom

Pred tem sta potekali dve neuspešni glasovanji novega predsednika. Kandidata sta bila Borut Pahor, ki ga je predlagalo deset poslancev SD, in Kociprova. V prvem krogu glasovanja je Pahor dobil 31 glasov, Kociprova pa 28. Povsem enak izid je bil v drugem krogu, nato pa je sledil premor.

Kociprova je po drugem krogu dejala, da od kandidature ne odstopa. Še pred prvim krogom pa je napovedala, da je od kandidature pripravljena odstopiti, če ne bo izvoljena v prvem krogu. Pozneje tega ni storila in so poslanci tudi v drugem krogu lahko izbirali med dvema kandidatoma. Tudi v njeni stranki so zanikali, da bi ona odstopila od kandidature.

Zoran Janković prvič v poslanskih klopeh (Foto: Miro Majcen)

V premoru skrivnostni in živčni sestanki, nato pa presenečenje

Med premorom so potekali pogovori med poslanskimi skupinami, ki se morajo znova odločiti, ali bodo vložile vnovične kandidature za svoje kandidate. Malo pred 16. uro sta se dobili vodstvi SD in Pozitivne Slovenije. Po pogovorih Pahor in podpredsednik SD Patrick Vlačič nista dajala izjav. Vlačič je le dejal, da se bodo še pogovarjali. Nekaj minut za tem pa so že v prostore SD prišli Janković, Jani Möderndorfer in Kociprova. A tudi njihov obisk pri SD ni trajal več kot le nekaj minut.

Pozneje so se v SD odločili, da Pahorja ne bodo še enkrat predlagali kot kandidata in bodo podprli kandidatko Pozitivne Slovenije. "Ker nujno potrebujemo vlado in parlament, je poslanska skupina SD morala izbirati med slabimi odločitvami in se odločila za tisto, ki je morda najmanj slaba," so povedali v stranki pred ponovnim začetkom seje. "Res je, da slovenska parlamentarna tradicija pozna tako izkušnjo, ko je vodilna stranka imela oba ključna položaja v državi, res pa je tudi, da je zlasti v sedanjih okoliščinah prevzemanje vloge predsednice parlamenta brez potrebnih domačih in mednarodnih izkušenj tvegana popotnica za nadaljnje vodenje tega parlamenta in države," so zapisali v izjavi za javnost tik pred vnovičnim začetkom seje.

Roman Jakič in Maša Kociper (Foto: Miro Majcen)

Po končanem premoru je pred tretjim krogom glasovanja vnovično vložitev kandidature Kociprove pojasnil Jani Möderndorfer. Stranki SD se je v imenu svoje stranke zahvalil za umik Pahorjeve kandidature. Po njihovem mnenju je to državotvorna poteza, ostajajo pa prepričani, da je Kociprova najboljša kandidatka. Vse je pozval, naj glasujejo za njo in tako pokažejo, da je vsem veliko do "naše Slovenije". Hkrati je poslance pozval, naj tudi oni pokažejo državotvornost in tako izpolnijo obljube, ki so jih dajali pred volitvami.

Virant bi odstopil takoj, ko bo sklenjena koalicija

Sestali pa so se tudi predstavniki strank, ki za zdaj svojega kandidata niso predlagale. V SDS, Listi Virant, SLS, DeSUS in NSi so kot svojega kandidata predlagali Gregorja Viranta. Omenjene stranke imajo skupaj 50 glasov v parlamentu in bi teoretično lahko same izvolile novega predsednika državnega zbora.

Janez Šušteršič iz Liste Virant pa je povedal, da je to "koalicija za deblokado parlamenta". Potrdil je, da bodo predlagali svojega kandidata. To se jim v tem trenutku zdi nujno za sprejetje interventnega zakona. Na vprašanje, če se s tem kažejo zametki nove koalicije, pa je odgovoril, da ne gre za to.

Virantovo kandidaturo je predstavil Rihard Braniselj. Po njegovih besedah je Virant pripravljen državni zbor voditi tudi do drugačne odločitve, ki bi jo lahko narekovala prihodnja koalicija. To naj bi pomenilo, da bi bil pripravljen s položaja odstopiti, če bo tak dogovor med partnericami prihodnje koalicije.

Pozneje je te besede pred parlamentarno dvorano novinarjem pojasnil tudi Virant sam. Dejal je, da bi v primeru izvolitve odstopil s položaja takoj, ko bo sklenjena koalicija. Sam bi bil le začasni predsednik parlamenta.

Predsednik SLS Radovan Žerjav je povedal, da so v prvih dveh krogih obakrat podprli Pahorja. Poudaril je, da si ne morejo privoščiti, da danes ne bi izvolili predsednika DZ. V stranki obžalujejo, da se verjetni koalicijski partnerici nista dogovorili glede tega vprašanja, zato so sami priskočili na pomoč s kandidaturo Viranta, ki ga bodo tudi podprli. Podporo mu je napovedala tudi predsednica NSi Ljudmila Novak.

Fotogalerija (38)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

V obrazložitvi glasu je poslanka Pozitivne Slovenije Janja Kalsinc dejala, da se zdaj dogaja poskus izigravanja rezultatov volitev. "Oblikuje se neka nova koalicija, in to tista koalicija, ki ni dobila mandata na volitvah," je dodala. Pri tem pojasnjuje, da je bilo med strankama Pozitivna Slovenija in SD nekaj nesporazumov. Kar pa je po njenih besedah povsem normalno. Enako ostra do predloga omenjenih petih strank, ki so predlagale Viranta, pa sta bila še poslanca Pozitivne Slovenije Melita Župevc in Roman Jakič. Slednji je celo dejal, da je že pred volitvami opozarjal, da glas za Viranta pomeni glas za Janeza Janšo, kar se je po njegovem mnenju danes tudi potrdilo.

Podpredsednika za zdaj le dva – Novakova in Presečnik

V DZ je potekalo še glasovanja za dva od treh podpredsednikov in tudi pri tem vprašanju se je zapletlo. V Pozitivni Sloveniji so želeli to točko dnevnega reda prestaviti na eno od prihodnjih sej, saj menijo, da bodo z glasovanjem grobo kršili poslovnik, v katerem je zapisano, da eno podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski poslanski skupini. Ta predlog so z glasovanjem poslanci zavrnili in se odločili, da danes izvolijo dva podpredsednika, kandidati pa so bili trije: Majda Potrata (SD), Jakob Presečnik (SLS) in Ljudmila Novak (NSi).

Največ, kar 70 glasov, je dobila Novakova. Po izvolitvi je obljubila, da se bo po svojih najboljših močeh trudila korektno voditi državni zbor. Zahvalila se je tudi, ker je bila na položaj izvoljena predstavnica nežnejšega spola. Poleg nje je bil izvoljen tudi Presečnik, ki ga je podprlo 54 poslancev. Tudi on je obljubil, da se bo po svojih najboljših močeh funkcijo trudil opravljati dobro, pri tem pa upa, da mu bodo pomagale tudi bogate izkušnje. Potrato pa je podprlo le 42 poslancev.

Gregor Virant (Foto: Miro Majcen)

Bomo novo vlado dobili januarja?

Po ustanovni seji mora predsednik Türk opraviti posvetovanja z vodji novih poslanskih skupin in v 30 dneh državnemu zboru predložiti kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Najverjetneje bo mandatar Janković, ki se sicer z morebitnimi koalicijskimi partnericami še dogovarja o oblikovanju koalicije.

Predsednik Türk bo sicer pogovore s poslanskimi skupinami začel predvidoma 27. decembra. Pričakuje, da bodo poslanci novega mandatarja izvolili do novega leta, vlado pa v začetku januarja.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!