Kdo bo pomagal ljudem v stiski?

V času vse hujših socialnih stisk se povečuje pogostost duševnih motenj in s tem tudi samomorilnost, opozarjajo strokovnjaki za duševno zdravje. To še posebej velja za okolja, v katerih je velika brezposelnost. Strah pred izgubo službe, velika zadolženost, občutek nemoči in brezizhodnosti, pesimizem, vse to so razlogi, zaradi katerih lahko posameznik zapade v veliko duševno stisko. V večini držav, ki sta jih prizadeli recesija in gospodarska kriza, se je namreč kakovost življenja občutno poslabšala.

Prav zato je ravno v teh časih treba organizirati psihiatrijo na ravni osnovnega zdravstvenega varstva, torej v tesni povezavi z zdravstvenimi domovi in drugimi, na lokalni ravni organiziranimi službami, kot so nevladne organizacije in centri za socialno delo, opozarjajo v Slovenskem združenju za duševno zdravje (ŠENT). Prejšnja vlada pod okriljem ministra Dorjana Marušiča je zagotovila sredstva za izvajanje programa skupnostne psihiatrije in do leta 2015 naj bi v Sloveniji začelo delovati 15 skupnostnih psihiatričnih delovnih skupin, a se je projekt tik pred začetkom njegovega izvajanja ustavil. V združenju opozarjajo, da jih lahko blokada projekta, pa četudi prehodna, stane življenja.

Blokada traja pravzaprav že desetletja, saj smo k reorganizaciji pozivali že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, opozarjajo v združenju. Organizacija pomoči in zdravljenja na domu na ravni osnovnega zdravstvenega varstva ob sodelovanju psihiatrije, socialnih centrov in nevladnih organizacij je v času, ko se pri nas spet povečuje število samomorov tudi pri mladih ljudeh, nujna.

Kaj je model skupnostne psihiatrije?

Skupnostna psihiatrija je organizacija služb za duševno zdravje na regionalno omejenih območjih s 50.000 do 100.000 prebivalci. Je povezovanje in enakopravno sodelovanje vseh služb, ki skrbijo za duševno zdravje v regiji in njihovih uporabnikov v procesih odločanja. Obstoječim službam se priključi psihiatrična delovna skupina, sestavljena iz diplomiranih medicinskih sester, kliničnega psihologa in psihiatra, priključi pa se ji lahko tudi socialni delavec, ki na tem področju deluje v okviru Centrov za socialno delo. Psihiatrična delovna skupina odgovarja na vse nujne psihiatrične probleme v regiji, spremlja paciente, ki so lahko samomorilno ogroženi ali nevarni, in tiste, ki se pogosto vračajo v bolnišnico. Svoje delo opravlja z obiski na domu, zdravljenjem, spremljanjem in odgovarja na dejanske potrebe pacientov in ogroženih ljudi. Poleg naštetih nalog se vključuje tudi v vse preventivne dejavnosti v regiji na področju duševnega zdravja.

Skupnostno psihiatrijo izvajajo v vseh razvitih državah že 30 let in zadnje desetletje tudi v srednje in manj razvitih državah, kot sta Makedonija in Romunija, saj je edino na ta način mogoče dobro odgovoriti na lokalne potrebe glede skrbi za duševno zdravje in nujna stanja v psihiatriji.

Psihiater lahko pacienta obišče na domu

Skupnostna psihiatrija je tudi cenovno učinkovita, saj vsaj dolgoročno zmanjšuje število in dolžino hospitalizacij. Dokazano izboljša dostop do služb, kakovost obravnave in zadovoljnost ljudi ter zmanjša stigmo. V skupnostni psihiatriji se po rezultatih raziskav bolje varuje tudi pravice pacientov. Predvsem pa se lahko doseže pomembno zmanjšanje pogostosti samomorov, opozarjajo v združenju in dodajajo, da je samo s skupnostno, torej z lokalno organizacijo služb, mogoče odgovoriti na naraščajoče težave na področju duševnega zdravja, ki so povezane tudi s prikrajšanostjo in drugimi posledicami krize. Primer skupnostne psihiatrične obravnave je takojšen psihiatričen pregled in ocena stanja na domu ogroženega pacienta. Zdravniki v osnovnem zdravstvenem varstvu pripovedujejo o primerih ljudi, ki so bili samomorilno ogroženi in so naredili samomor, pa jim ni bilo mogoče pomagati, ker se niso želeli zdraviti ali biti sprejeti v bolnišnico. Njihovi bližnji so obupano iskali pomoč, vendar je niso našli, slabosti sedanjega sistema psihiatrične pomoči opisujejo v združenju.

Vse pripravljeno, sedaj pa blokada

Nekdanji minister za zdravje je v lanskem letu imenoval Svet za koordinacijo skupnostne psihiatrije, ki je pripravil in sprejel Akcijski program uvajanja skupnostne psihiatrije v Sloveniji. Vlada RS je zagotovila sredstva za izvajanje programa in do leta 2015 naj bi v Sloveniji začelo delovati 15 skupnostnih psihiatričnih delovnih skupin, vendar se je projekt tik pred začetkom njegovega izvajanja ustavil. Skupnostno psihiatrijo bi lahko organizirali zdravstveni domovi, zavodi za zdravstveno varstvo, psihiatrične bolnišnice ali psihiatri koncesionarji in svoja sredstva (kadre) organizirali na način, da bi bila lokalna dostopnost psihiatričnih storitev boljša. Reorganizacija služb za duševno zdravje v smeri oblikovanja skupnostnih oblik obravnave je pogoj za pridobitev sredstev iz Evropskih strukturnih skladov, ki bodo razpisana že letos.

Pomoč regijam, v katerih je največ samomorov

V skladu z akcijskim programom bi ustanavljali delovne skupine v regijah, ki so slabo preskrbljene glede psihiatrije in v katerih je tudi stopnja samomorilnosti najvišja. Delovne skupine na Koroškem, v Pomurju, na Notranjskem, Dolenjskem in v jugovzhodni Sloveniji so pripravljene na začetek dela. To so regije, v katerih je količnik samomora najvišji in se po podatkih statističnega urada povišuje.