Janša: Narobe postavljen svet

Skupina državnih tožilcev je danes poslala pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju. Poudarili so, da gre v vseh primerih, pri katerih se generalni državni tožilki Barbari Brezigar in vodjem državnih tožilstev očita protizakonito in protiustavno ravnanje, za izvajanje zakonskih pristojnosti, ki se nanašajo na pregon storilcev kaznivih dejanj.

V vseh primerih ne gre za politična vprašanja, ampak za notranje poslovanje državnotožilske organizacije in s tem za njihovo pristojnost odločanja, so še poudarili.

Janša kritičen do menjave

Pahor pa je za petek ob 14. uri sklical sestanek z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, ki sta udeležbo že potrdila.

Na zamenjavo Brezigarjeve se je odzval tudi predsednik stranke SDS Janez Janša. "Očitno je gospa Brezigarjeva še edina ovira za totalno obvlado represivnih organov, organov pregona in preiskave. Nenavadno je, da se vlada zdaj že nekaj tednov ukvarja z zamenjavo generalne državne tožilke, namesto da bi se ukvarjala z izhodom iz gospodarske krize,“ je dejal Janša.

"Prišlo je do neke intervencije s strani tožilstva, da se afera Baričevič razišče do konca, medtem ko se je očitno policija pod vplivom notranje ministrice Katarine Kresal trudila, da do kakšnih resnih izsledkov te preiskave ne bi prišlo," je še dejal Janša. Po njegovem mnenju je nenavadno, da se poskuša zamenjati osebo, ki si je prizadevala za razrešitev okoliščin nekega dogodka, kjer obstajajo sumi kaznivih dejanj.

"Ko pa je Brezigarjeva zahtevala, da se neka zadeva res razišče, pa je nastalo veliko razburjenje. Spreminja se tožilski red in se menja generalno državno tožilko, torej narobe postavljen svet," je še dejal.
 

Kdo bo nasledil Brezigarjevo?

Po tem ko je pravosodni minister Aleš Zalar včeraj za RTV Slovenija potrdil, da je precej verjetno, da bo v četrtek vladi predlagal razrešitev generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ki ji očita kršitev zakona, se že pojavljajo ugibanja, kdo bo zasedel njeno mesto.

Pojavlja se nekaj imen, Delo na primer kot resno kandidatko navaja višjo državno tožilko Vlasto Nussdorfer, Žurnal24 pa vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla, ki naj bi imel veliko podpore v LDS.

"Generalna državna tožilka je ga. Barbara Brezigar, zato ni podlage niti potrebe, da bi odgovarjal na vaše vprašanje. S soglasjem Državnotožilskega sveta sem kot vrhovni državni tožilec za dobo dveh let razporejen na pravosodno ministrstvo za opravljanje strokovnih nalog na zakonodajnem področju. V takem položaju bi bilo nekorektno, če bi komentiral razmerja med obema organoma," je odgovoril na naše vprašanje, kako komentira govorice o morebitni zamenjavi Brezigarjeve in kako ocenjuje trenutne razmere na vrhovnem tožilstvu, na pravosodnem ministrstvu in na relaciji med njima.

Nussdorferjeva je za 24ur.com dejala, da trenutno še vedno imamo generalno tožilko, zato ne želi komentirati dogajanja v zvezi z imenovanjem nove tožilke ali tožilca.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če Pahor razrešitve ne bo podprl, je Zalar v pogovoru za omenjeni medij odgovoril, da to gotovo ne bo dobro za delovanje koalicije in "ne pričakujem, da bi se zgodilo, da bi se odnosi v koaliciji začeli rahljati na tej točki." "Zame je nekaj popolnoma jasno, in sicer da je Brezigarjeva ravnala protipravno – gre za resno kršitev zakona in obravnavati jo je treba po merilih najstrožje presoje," je še dodal.

Kakor koli že, če bo vlada na seji sklenila, da državnemu zboru predlaga razrešitev Brezigarjeve, ta pa bo predlog izglasoval, bo mesto generalne državne tožilke začasno zasedel njen namestnik, vrhovni državni tožilec Mirko Vrtačnik. Odločitev o razrešitvi naj bi bila sprejeta še ta teden.

Ozadje spora

Vzrok spora med Zalarjem in Brezigarjevo naj bi bil njen protiustaven in nezakonit poseg v zadevo Baričevič. "Obveščam vas, da sem prejel informacijo o protiustavnem in nezakonitem ravnanju Barbare Brezigar," je Zalar zapisal v pismu predsedniku vlade Borutu Pahorju.

Dodal je, da je pridobil odstopno izjavo vodje specializiranega oddelka Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala Branke Zobec Hrastar, v kateri je zapisala, da je Brezigarjeva dvakrat (12. 2. 2010 in 17. 2. 2010) brez njene vednosti poklicala policista in mu v konkretni zadevi dajala navodila, zaradi katerih kaznivih dejanj naj se vodi preiskovanje, ter mu naročila, da jo mora obveščati o poteku preiskave. Zaradi teh posegov je Zobec Hrastarjeva odstopila in obstaja nevarnost, da bo prenehala opravljati tudi vlogo vodje skupne preiskovalne skupine za preiskavo spornih nakupov 8-kolesnikov (zadeva Patria), je še zapisal Zalar.

Pahor je ob tem poudaril, da ne gre za vprašanje "ad personam", ampak za vprašanje, ali je Brezigarjeva pri ravnanjih, ki jih opisuje tudi tožilka Branka Zobec Hrastarjeva, ravnala nezakonito in ni upoštevala zakonov in ustave. "Če je tako, moramo oceniti, ali je teža teh ravnanj taka, da upravičuje njeno zamenjavo," je dejal.

Pahorju pa je pisala tudi Brezigarjeva, ki znova ugotavlja, da minister Zalar "protiustavno in nezakonito posega v delo in vodenje državnih tožilstev". "Sedanje početje ministra za pravosodje v razmerju do državnega tožilstva v zadevi napada psov na njihovega lastnika pomeni oviranje učinkovitega dela policistov specializiranega oddelka in državnih tožilcev, da se raziščejo vse okoliščine primera, vsi morebitni sumi kaznivih dejanj. Ker se minister skupaj s strankarskimi kolegi pojavlja v medijih kot del mreže, ki naj bi bila v to vpletena, bi se moral toliko bolj vzdržati vsakršnega vplivanja in vmešavanja v učinkovito preiskovanje zadeve."

Po njenih navedbah je Zalar ustavo kršil s pritiski, ki jih je nanjo izvajal že v primeru odločitve tožilstva glede kazenskega pregona zoper Magnusa Berglunda in v primeru, ko je neposredno komunicirala z enim od policistov specializiranega oddelka tožilstva, ki preiskuje vpletenost policistov v objavo slik iz garaže Saše Baričevića.

Pahor, ki je zdaj v precejšnji stiski, bo še ta teden poskusil organizirati sestanek med Zalarjem in Brezigarjevo.