Pred okenci prodajnih mest slovenske loterije so se po dolgem času znova vile dolge vrste. Za sedem pravih številk se je namreč obetala nagrada 2,5 milijona evra. To bi bil peti najvišji dobitek v zgodovini lota pri nas. Po 15-odstotnem davku bi srečnežu še vedno ostala dobra dva milijona evrov. Po hitrem izračunu bi ob vezani bančni vlogi s štiriodstotno letno obrestno mero na leto pridobil okoli 85 tisoč evrov obresti. Po plačilu davka na obresti bi srečnemu dobitniku ostalo okoli 5.600 evrov na mesec. Verjetno dovolj za mirno in dostojno ter predvsem udobno življenje.
A na koncu številke 4, 7, 8, 15, 24, 25, 28 (dodatna 18), ki so bile izžrebane, niso prinesle novega milijonarja. So pa omogočile novo možnost za bogastvo vsem, ki tokrat loto listka niso vplačali.
Dovolj za vse življenje?
A boleča resnica je ta, da imamo le malo možnosti, da se naše številke ujemajo z izžrebanimi. Po izračunu profesorja dr. Matjaža Omladiča s Fakultete za matematiko in fiziko imamo namreč ob vplačilu enega listka z desetimi kombinacijami, za kar moramo skupno odšteti 4 evre, 99,9999 (zaokroženo) odstotno verjetnost, da izgubimo. Edino, kar lahko stoodstotno potrdimo, je, da bo enkrat nekdo zadel, še pravi profesor.
Ko zmagovalni listek konča v smeteh
Če se boste kljub tako majhni možnosti odločili, da loto listek vplačate, pa pazite, da se vam ne ponovi zgodba para z Jesenic, ki je dobitni listič odvrgel v smeti. Več o mrzličnem iskanju listka...
Povprečen Slovenec za igre na srečo letno nameni 140 evrov
Po podatkih lanske raziskave Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij polnoletni prebivalec Slovenije za igre na srečo letno v povprečju nameni okoli 140 evrov. To je sicer 6 evrov manj kot leto prej.
Kot poudarjajo v fundaciji, je igralcev sicer manj, a tisti, ki igrajo, v povprečju zapravijo več. Največji delež (58,1 odstotka) je tistih igralcev iger na srečo, ki mesečno namenijo za igranje do 10 evrov. Med temi prevladujejo igralci loterijskih iger in tisti, ki stavijo samo takrat, ko je dobitek velik. Obratno tisti, ki za igre na srečo mesečno zapravijo največ, igrajo dnevno ali tedensko. Med temi je največji delež tistih, ki igrajo spletne igre na srečo ali pa športne stave. V primerjavi z letom 2010 se je v letu 2011 za 5,4 odstotne točke povečal delež tistih, ki za igre na srečo mesečno namenijo nad 51 evrov.
Glede na raziskavo v Sloveniji še naprej obstajata dve značilni skupini igralcev. V prvo spadajo tisti, ki igrajo klasične loterijske igre na srečo, kot so loto, lotko in 3x3, v drugo pa tisti, ki športno stavijo ali igrajo oziroma stavijo prek spleta oziroma zahajajo v igralnice in igralne salone.
KOMENTARJI (146)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.