Kdaj je šlo vse po zlu?

Zdi se, da so se za premierja Boruta Pahorja težave začele že z izvolitvijo. Dvignjene roke levega trojčka in nasmejani obrazi so namreč hitro izginili, saj se je pojavila prva ovira – Karl Erjavec. Pahor je potreboval njega in DeSUS, da bi lahko sestavil koalicijo, Erjavec pa je svoj trenutek moči izkoristil za dobro medijsko promocijo. Vztrajal je, da želi ostati obrambni minister, na koncu pa je le popustil in vzel mesto okoljskega ministra.

Ta konec je bil dober, a večina stvari, ki so sledile, niso bile. Pahorjeva tri leta vladanja je namreč močno zaznamovala gospodarska kriza. Finančni krč, povečanje zadolževanja, rast brezposelnosti in padec konkurenčnosti niso bili pogoji, v katerih bi se Pahor dobro znašel. Na Pahorja so številni očitki leteli zaradi njegovega načina vodenja, vlada pa se je spopadala tudi z različnimi pogledi na kadrovanje v gospodarstvu in v politiki.

Mandat referendumov

V Pahorjevem mandatu smo šli volivci na referendum šestkrat, štirikrat samo v zadnjem letu. Kot velik uspeh si Pahor lahko šteje referendum, na katerem je podporo dobil arbitražni sporazum s Hrvaško, njegov velik poraz, ki je po mnenju nekaterih analitikov pomenil začetek konca, pa je junijski "super referendum". Takrat smo Slovenci odločali o treh stvareh: zakonu o preprečevanju dela na črno, noveli zakona o arhivih in pokojninski reformi. Odločni "ne" vsem trem predlogom je spremljal pesimizem, ki se je stopnjeval vse do glasovanja o zaupnici vladi.

Padec Pahorjeve vlade pa ne pomeni, da se na referendumu ne bo znašel še kakšen od njenih projektov. Lahko se namreč zgodi, da se bomo na referendumu odločali tudi o družinskem zakoniku. Ustavnost referendumske zahteve je sicer v presoji ustavnega sodišča.

Mandat razprtij in afer

V času Pahorjevega mandata so v javnosti odmevale številne afere. Ena od njih je bila tudi afera bulmastifi, ki je posledično odnesla ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika, slabo luč pa je vrgla tudi na notranjo ministrico Katarino Kresal. Slednja se je sicer svoje ime morala braniti tudi v aferi NPU. Na koncu sta jo negativno mnenje računskega sodišča in komisije za preprečevanje korupcije glede spornega najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) stala položaja. Za nepreklicni odstop se je odločila sama, pri tem pa dodala, da se z mnenjem ne strinja.

Še ena izmed bolj odmevnih afer je bila afera Ultra. Predsednik stranke Gregor Golobič je medijem prikril lastniški delež v omenjenem podjetju, kar pa je kasneje obžaloval, stranka pa mu je stopila v bran. Golobič je ostal na čelu Zaresa in na funkciji ministra za visoko šolstvo. Sledili so očitki zaradi posojil Ultri.

V koaliciji so bila nenehno prisotna trenja med njenimi partnerji. Vlada je javnosti to dala jasno vedeti julija 2009, ko je na svoji spletni strani pomotoma vključila neposredni prenos iz dvorane, v kateri je potekala seja. Med to sejo vlade je bilo moč slišati pravosodnega ministra Aleša Zalarja, kako se upira temu, da bi odpustil več kot 60 zaposlenih na njegovem ministrstvu, nato pa sledi verbalni dvoboj Kresalove in ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs o zaposlenih na notranjem ministrstvu. Vplete se še finančni minister Franc Križanič, Pahor pa skuša situacijo pomiriti, a Krebsova na koncu doda, da tega ne bodo nikoli zaključili, saj dogovarjanje traja že pet mesecev.

Mandat ministrskih menjav

Ministrstvo za lokalno samoupravo

Oktobra 2009 je s položaja ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj odstopila Zlata Ploštajner (DeSUS). Nasledil jo je Henrik Gjerkeš, ki je decembra lani odstopil, potem ko so ga policisti ujeli pri vožnji pod vplivom alkohola. Mesto ministrice je nato prevzela dotedanja državna sekretarka Duša Trobec Bučan, ki je odstopila 18. aprila, ker je menila, da nima podpore Pahorja. Takoj zatem je koalicijo zapustil DeSUS.

Ministrstvo za okolje in prostor

V začetku leta 2010, je potem ko je računsko sodišče opozorilo, da se ni uspešno spopadel z nepravilnostmi pri ločevanju odpadkov, z mesta ministra za okolje in prostor odstopil prvak DeSUS Karl Erjavec. Nasledil ga je Roko Žarnić, ki pa je ob odhodu DeSUS iz koalicije ostal v vladi in izstopil iz stranke.

Ministrstvo za kmetijstvo

Erjavčevemu odstopu so v prvih mesecih leta 2010 sledili odstopi še treh ministrov. Marca je odstopil že omenjeni minister za kmetijstvo Milan Pogačnik, ki so mu očitali nepravilnosti v zadevi bulmastifi, s prvakom SNS Zmagom Jelinčičem pa so ga policisti pridržali zaradi suma jemanja podkupnin glede zemljišč v Murski Soboti. 5. maja je bil za kmetijskega ministra imenovan Dejan Židan.

Ministrstvo za zdravje

Aprila je iz osebnih razlogov odstopil minister za zdravje Borut Miklavčič, ki ga je nasledil Dorjan Marušič.

Ministrstvo za gospodarstvo

7. julija 2010 je dva dni po izstopu iz stranke s funkcije ministra za gospodarstvo odstopil Matej Lahovnik (Zares). Kot je navedel, njegovo delo v vladi skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter prvakom Zares Gregorjem Golobičem zaradi številnih razhajanj ni bilo več mogoče. Nadomestila ga je Darja Radić.

Ministrstvo za visoko šolstvo

Ministrska ekipa je nedotaknjena zdržala do 5. junija letos, ko je dan pred junijskim referendumskim trojčkom s funkcije ministra za visoko šolstvo odstopil Golobič. Svoj odstop je napovedal istočasno s predlogom Zares za temeljito rekonstrukcijo vlade, in sicer po močnem padcu zakona o malem delu na referendumu.

27. junija so tako po izstopu Zares iz koalicije ministrske položaje zapustile vse tri ministrice te stranke. Poleg gospodarske ministrice Darje Radić sta odšli še prva dama ministrstva za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in ministrica za kulturo Majda Širca.