Kdaj bo v Sloveniji obsojen skorumpiran politik ali poslovnež?

Eden najbolj trdovratnih problemov sodobnega sveta in tudi Slovenije je nedvomno korupcija. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji izpostavlja, da ''korupcija v Sloveniji predstavlja resen problem, ni produkt domišljije komisije ali javnomnenjskih anket nezadovoljnega ljudstva. Je realnost tranzicije in sistematičnega podcenjevanja pomena pravne države.''

Posledice korupcije niso opazne na prvi pogled, dolgoročno pa so v Sloveniji povečale revščino, ohromile gospodarski razvoj in zmanjšale zaupanje državljanov v pravosodni sistem. Tako smo postali bolj imuni na pojave korupcije, vse bolj šibek pa je po Klemenčičevem opažanju tudi imunski sistem države (nadzornih, regulatornih in pravosodnih institucij), ki ni bil vzpostavljen v meri, ki jo terja tržni ekonomski model. Težo problema korupcije pa kaže tudi ocena Evropske komisije, da tovrstna korupcija EU stane preko 120 milijard evrov letno.

'Ljudje bodo spet verjeli v sistem, ko bo za zapahi vsaj en skorumpiran politik'

Na negative učinke korupcije opozarja tudi predsednica Društva Integriteta Simona Habič. ''Posledic za koruptivna in neetična dejanja ni. Opažam, da se politikom in mimo pravil nameščenim strokovnjakom, ki zlorabljajo podeljeno moč za zasebno korist, na sodišču krivda pogosto tudi zaradi političnih pritiskov na neodvisne institucije, nikoli ne dokaže,'' meni Habičeva, ki dodaja, da bodo ljudje spet začeli verjeti v sistem, ko se bo za zapahe spravilo ''.vsaj enega skorumpiranega politika, javnega uslužbenca, funkcionarja, zdravnika ali poslovneža''.

Ključen problem je sistemska korupcija

Klemenčič izpostavlja, da je v Sloveniji ključen problem sistemska korupcija, tesno povezana s šibko integriteto javnega sektorja, neobvladovanjem konfliktov interesov, pomanjkanjem prevzemanja odgovornost za svoja ravnanja, prenormiran sistem javnega naročanja, netransparentno lobiranje in še vedno prekomerni vpliv politike ter ozkih interesnih skupin na upravljanje državnega premoženja.

Očitno pa so poslabšanje izmerili tudi v organizaciji za boj proti korupciji Transparency International. V letu 2011 je med 182 državami Slovenija zasedla 35. mesto. Padec za osem mest v primerjavi z lanskim letom prinaša še manj zaupanja v slovensko gospodarstvo in je pokazatelj za tveganost poslov.

Boj proti korupciji ni in ne bo enostaven. Klemenčič poudarja, da je pomembno vedeti, da korupcija ni vzrok, ampak predvsem posledica širših družbenih anomalij, zaradi česar uspešna borba zoper korupcijo s kazenskim pravom ni mogoča. Nujna je sprememba mentalitete, predvsem pa manj lažne solidarnosti s prikrivanjem napak v javnem sektorju ter zavedanje, da je za omejevanje korupcije odgovoren vsak posamezni javni uslužbenec. Po njegovem mnenju je prototip zaposlenega v javnem sektorju človek, ki na visoko postavlja vrednote, kot so odgovornost, enakopravnost, vestnost in vladavina prava.