Slovenija

Kazensko ovadili nekdanjega glavnega inšpektorja?

Ljubljana, 21. 10. 2011 07.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije naj bi protikorupcijska komisija zoper Boruta Brezovarja na inšpektorat podala tudi pobudo za uvedbo ustreznega nadzora in disciplinskega postopka.

Protikorupcijska komisija je prejšnji mesec na pristojno okrožno državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja vložila kazensko ovadbo zoper nekdanjega glavnega inšpektorja Boruta Brezovarja, danes piše časnik Dnevnik. Na podlagi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pa je zoper njega na inšpektorat podala tudi pobudo za uvedbo ustreznega nadzora in disciplinskega postopka.

Borut Brezovar
Borut Brezovar FOTO: Kanal A

Na protikorupcijski komisiji so časniku sicer v sredo povedali le, da so vložili kazensko ovadbo zoper osebo, ki je zaposlena na inšpektoratu za delo, imena pa niso želeli izdati. Identiteto ovadenega pa so jim v četrtek razkrili na ministrstvu za delo, ki je zadevo prejelo v vednost.

Spomnimo

Vlada je aprila razrešila Brezovarja na predlog ministrstva za delo. Slednje je postopek proti Brezovarju začelo na poziv protikorupcijske komisije, ki je zoper inšpektorja prejela več prijav suma korupcije. Opozorila je, da je dlje časa in v velikem obsegu odplačno in nejavno sodeloval z različnimi podjetji, ki so pod nadzorom delovne inšpekcije. Očitke je zavrnil, z ministrom pa se je dogovoril za umik s položaja.

Vprašanja in prošnje za pojasnila smo poslali tako protikorupcijski komisiji kot ministrstvu za delo.

Iz komisije so za 24ur.com sporočili, da so zoper eno osebo, zaposleno na Inšpektoratu za delo, v letošnjem septembru na pristojno okrožno državno tožilstvo zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, vložili kazensko ovadbo, zoper eno osebo pa je na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije podala pobudo za uvedbo ustreznega nadzora in disciplinskega postopka.

Na ministrstvu za delo pa so nam dejali naslednje: "Ministrstvo za Dnevnik ni komentiralo kazenske ovadbe, ki naj bi bila vložena zoper Boruta Brezovarja. Postopkov, ki jih glede posameznih oseb vodijo drugi organi, na ministrstvu ne moremo komentirati. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je spomladi letos prejelo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije glede Boruta Brezovarja, jih natančno in v celoti preučilo ter sprejelo ukrep v smislu predloga za razrešitev, na podlagi katerega je bil Borut Brezovar z odločbo Vlade RS, št. 10012-19/2011/2, z dne 21. 4. 2011, razrešen s položaja glavnega inšpektorja Inšpektorata RS za delo".

 

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (43)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Klemen Poljakovi?
22. 10. 2011 14.46
Borut boruta zagovaja in soji za njim. Samo roke ni dal v ogenj, da je pošten.
korosec_SLO
22. 10. 2011 11.50
Janez Plaznik 22.10.2011, 11:22 VSE LEPO NAPISANO,, 4 leta prepozno so ga ovadili,in marsikatero družbo ali podjetnika in DELAVCE bi LAHKO prej rešil,če bi imel čist navadno "KMEČKO PAMET",,,ne pa predpise,ki si jih vsak odvetnik drugace tolmači,,,,,,,,?
kawboy
22. 10. 2011 11.22
Po izvedenem postopku inšpekcijskega nadzora v skladu z inšpekcijskimi pooblastili mora inšpektor v primeru ugotovljene kršitve predpisov ustrezno ukrepati, da se preprečijo škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi kršitev predpisa. To ni le inšpektorjeva pravica, temveč je hkrati njegova dolžnost, da: *odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjklivosti v roku, ki ga sam določi, *izvede postopke v skladu z zakonom o prekrških, *naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, *predlaga pristojnemu organu sprejem ukrepov, *odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom. Če inšpektor ugotovi, da si je inšpekcijski zavezanec s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška pridobil protipravno premoženjsko korist, pristojnemu organu predlaga njen odvzem. K učinkovitosti dela inšpekcijskih služb prispeva tudi ravnanje v primeru, ko inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev predpisa, ki ga nadzoruje druga inšpekcija. V tovrstnih primerih lahko inšpektor sam ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnikj, ki ga posreduje pristojni inšpekciji. Inšpekcijski postopek se na ta način bistveno skrajša ter poveča medsebojno sodelovanje inšpekcij.
kawboy
22. 10. 2011 10.58
Država sprejema obvezujoče predpise in mora kot suvereni subjekt oblasti poskrbeti tudi za njihovo dosledno izvajanje. Predpisi, ki so zgolj na papirju, njihov učinek pa ni viden v praksi, ne služijo nikomur. Inšpekcijski nadzor je ena ključnih funkcij javne uprave, saj zagotavlja nadzor nad izvrševanjem predpisov ter nudi povratne informacije upravi (t.i. regulatorna povratna zanka), tako da se seznani z učinki sprejetih predpisov ter oblikuje ustrezne spremembe in ukrepe. Nadzorno funkcijo kot del izvšilnih nalog državne uprave izvajajo državne inšpekcijske službe. Prisilna narava inšpekcijskega dela zagotavlja, da naslovniki pravnih norm spoštujejo predpise, hkrati pa norme varujejo pravice in pravne koristi posameznikov, ki so jim bile priznane z zakoni in drtugimi predpisi. Pomemben vidik dela inšpekcij je tudi njihova preventivna funkcija, saj lahko z ustreznim opozarjanjem in svetovanjem odvrnejo marsikatero kršitev predpisov. Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki ga izvršujejo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (2. člen ZIN). ZIN se uporablja samo glede tistih vprašanj (subsidiarna uporaba), ki niso urejena s posebnim zakonom, npr. glede posameznih vprašanj dopolnjuje ukrepe in pooblastila inšpekcijskih služb. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ureja pravila postopka, in sicer tako, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena v ZIN oziroma posebnem , materialnem zakonu, uporablja ZUP. Postopek pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ureja položaj stranke, pooblastila za opravljanje posameznih dejanj v postopku, opravljanje strokovnih del v inšpekcijskih zadevah, ustavitev postopka, pravice in dolžnosti zavezancev v postopku inšpekcijskega postopka. Navedeno pomeni, da se v teh primerih uporablja ZIN, za postopkovna vprašanja, ki jih ZIN ne ureja, pa pride v poštev uporaba določb ZUP (susidiarna uporaba). Poleg temelnjih načel pa morajo inšpektorji pri delu upoštevati tudi načela, ki jih določa Zakon o državni upravi: * načelo zakonitosti, *načelo pravne varnosti in predvidljivosti, *načelo strokovnosti in strokovne samostojnosti, *načelo politične nevtralnosti, *načelo javne etike in javne odgovornosti, *načelo rabe uradnega jezika. Načelo samostojnosti pomeni, da so inšpektorji pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora v okviru svojih pooblastil samostojni. To pomeni, da samostojno ugotavljajo kršitve pravnih predpisov, nad katerimi opravljajo inšpekcijski nadzor in v okviru pooblastil samostojno odrejajo ustrezne inšpekcijske ukrepe. ZUP v 28. členu določa, da inšpektor odloča na podlagi zakonskega pooblastila, v nasprotju s splošnim pravilom , da mora predstojnik za odločanje v upravnih zadevah pooblastiti zaposlenega pri organu ali pa izda odločbo sam. Resorni minister ali glavni inšpektor ne moreta naročiti inšpektorju, kako naj odloči v konkretni zadevi, lahko pa glavni inšpektor daje usmeritve oziroma splošna navodila (gre za pristojnost, ki sledi odgovornosti glavnega inšpektorja za delo na posameznem inšpekcijskem področju; nanje je v skladu s 94. členu Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) javni uslužbenec vezan. Formalna zakonitost se kaže v spoštovanju pravil o pristojnosti, izvajanju predpisanega postopka pri izdaji upravnih odločb in pravilni obliki ter sestavinah odločbe. Materialni vidik zakonitosti pomeni , da morajo imeti izdane odločbe neposredno podlago v zakonu. Na ta način se omejuje zloraba pooblastil in preprečuje samovoljo ali diskriminiatorno ravnanje. Poleg navedenega je poudarjena odgovornost inšpektorja v 17. členu ZIN, ki izhaja iz osebnih pooblastil, če pri opravljanju nalog nadzora: *opusti izvršitev nalog oziroma ne sprejme ustreznih ukrepov, ki jih je skladno z zakonom dolžan izvriti oziroma sprejeti, *ne poda prijave oziroma ne obvesti pristojnih organov o kršitvah zakonov ali drugih predpisov, ki jih je ugotovil pri izvrševan
Buena Vita
21. 10. 2011 19.54
MAFIJSKI INŠPEKTRO,
MOSSAD002
21. 10. 2011 15.59
Toti je pa 24ur na cvički...pa tak ,-)) Ata je zmatran,k tavelk...ejga
prehlad
21. 10. 2011 15.48
TEGA BI MORALI ŽE ZDAVNAJ LIKVIDIRATI .KOLIKO PODJETIJ JE PROPADLO ,KI NISO IMELI DELA ČRNI TRG JE PA ŽIVEL . RES SRAMOTA OD TAKEGA INŠPEKTORJA.
cyklon
21. 10. 2011 12.59
cyklon
21. 10. 2011 12.51
KomentarDOO21.10.2011, 11:151 no tale je iz vrst SDja kolikor mi je znano! In gospod bivši premier,jim je moral zaupati do konca in še naprej,po dekretu in "pozadine" ??
Joze Koli
21. 10. 2011 12.19
kaj dela inšpekcija,bogatim žameži na oba očesa,navdnjim ljudem pa podira,tako inšpekcijo ne potrebujemo!
imnesi
21. 10. 2011 12.17
Koliko je še takšnih primerov! Zdravniki, ki delajo še popoldne. Praktično vsi profesorji še dodatno delajo na projektih, svetovanjih,... In povsod gre za nasprotje interesov. In za veliko večje zneske, kot v tem primeru. Kar se tiče tega, da je predaval podjetjem, ki so bili v postopku: lahko da je. Vendar je treba vedeti, da je verjetno predaval pravni vidik teh zadev, kar pa ne more biti sporno. Ni bistvo inšpektorata pobirati kazni, ampak tudi preprečevanje nepravilnosti. In s tem, ko jih je "izobrazil" so verjetno lahko res na legalen način odpuščali ljudi. Seveda ima to spet negativen predznak (odpuščanje), vendar če firma ne rabi več delavca, ga mora pač odpustiti.
KomentarDOO
21. 10. 2011 12.03
KOlikor vem, je predaval podjetjem kako koga odpustiti in so na njegove seminarje hodili predstavniki podjetij, ki so bili v postopku, ki so ga vodili njegovi ljudje! Nasprotje interesov in delo za obe strani! Kako bi izgledalo, da bi v neki sodni obravnavi isti odvetnik zagovarjal tako toženo stranko kot tožnika? IN potem bi gledal, kdo mu bo dlje plačeval???
imnesi
21. 10. 2011 11.40
Za moje pojme je pa bil zelo strokoven in delaven. Novinarjem je res včasih malo nesramno odgovarjal, vendar so ga vsi po vrsti nesramno spraševali oz. ga obtoževali, da se nič ne ukrepa ali pa si po svoje (laično) predstavljali zadeve. Ni pa sam sposoben nadzirati cele Slovenije, kardovsko pa vemo, da je inšpektorat zelo podhranjen.
imnesi
21. 10. 2011 11.36
Sicer podpiram pregon kriminala, samo to se mi pa zdi malo preveč. Ta človek ni kradel! Res je delal še popoldne ali pa v času koriščenja svojih ur še za svoj osebni račun, samo s tem ni nikogar oškodoval in nikogar okradel. Pošteno je delal in tudi služil. ne vem, zakaj bi se moralo zdaj njega linčati kot nekega grešnega kozla v tej državi. Tisti, ki pa dobivajo milijone, ki jih niso zaslužili (kradejo), se pa sprehajajo po Sloveniji.
zulj001
21. 10. 2011 11.35
Veliko manj podjetij bi šlo v stečaj in veliko manj socijalne stiske bi bilo med slovenskimi delavci,če bi ta b......,opravljal svoje delo ,za katerega je bil odlično plačan....
grego
21. 10. 2011 11.33
Ubogi -ker ni mogel preživet z svojo skromno plačo je moral delati še popoldan in ponoči.
osnmse1s
21. 10. 2011 11.26
Bil je najzvestejši hlapec zvestih hlapcev globalnega kapitalizma.
dajno
21. 10. 2011 11.16
Predstavitve, predavanja, itd... si je pa delal revež po polnoči doma ter ob vikendih... Korupcija in izkoriščanje delovnega položaja, Tu sploh ni treba nobenega sodišča! Kriv!
venera16
21. 10. 2011 11.15
Nič ne bo, ne se bat. Zagotovo bo vse padlo na sodišču. Že 1000 x videno.
KomentarDOO
21. 10. 2011 11.15
no tale je iz vrst SDja kolikor mi je znano!