FOTO: Škof Jamnik na Brezjah: Marija nas vodi k Jezusu, je zgled molitve, upanja, ljubezni

Katoličani danes praznujejo praznik Marijinega vnebovzetja. Veliki šmaren, ki je pri nas tudi dela prost dan, je največji in eden najstarejših Marijinih praznikov. Posvečene so mu številne cerkve pri nas in po svetu. Slovenski škofje vsako leto ob velikem šmarnu obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji.

Procesije in maše so pripravili že na predvečer velikega šmarna, praznik so ponekod pričakali s celonočnimi molitvami. V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate, kako je bilo na Ptujski Gori.

V največjem romarskem središču pri nas, na Brezjah, je osrednjo slovesnost vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V narodnem svetišču pri baziliki Marije Pomagaj se je zbralo več kot 4000 ljudi iz vse države. Pripeljali so se s 1350 avtomobili in tremi avtobusi, nekateri pa so na Brezje priromali peš ali prikolesarili. Med zbranimi na slovesnem bogoslužju pa danes ni bilo vidnejših političnih predstavnikov.

Številnim je romanje ali izlet na Brezje ob prazniku Marijinega vnebovzetja postalo že tradicija in številni se tako priporočijo Mariji. V baziliki na Brezjah je namreč slika Marije Pomagaj, ki naj bi glede na številna pričevanja že sredi 19. stoletja poskrbela za nekaj izrednih ozdravljenj romarjev. Prav letos mineva 150 let, kar naj bi se na Brezjah pri Mariji Pomagaj zgodil prvi čudež, in sicer naj bi 22. septembra 1863 čudežno ozdravela Marija Tavčar iz Begunj.

Jamnik: Marija nas vodi k Jezusu, je zgled molitve, upanja, ljubezni

Verniki danes obhajajo tudi 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Mariji in hkrati obnavljajo posvetitev in izročitev Mariji iz leta 1992, ko so po osamosvojitvi Slovenije ves slovenski narod ponovno posvetili Mariji. "Marija nas vodi k Jezusu, je zgled molitve, upanja, ljubezni," je pomen matere Jezusa Kristusa za kristjane povzel Jamnik.

"Če nam je lahko v oporo Marijino zemeljsko življenje, ko vidimo, kako je morala v veri sprejemati dogodke, ki jih ni razumela, nam je njena sedanja slava v veselje in upanje," je  dejal Jamnik in dodal, da je današnji praznik potrditev prepričanja, da ima življenje smisel in cilj, saj je bila tudi Marija, potem ko je dokončala tek zemeljskega življenja, s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo, h kateri je poklican tudi sleherni človek.

Opozoril je, da v vsakdanjem življenju prevladuje posvetni humanizem, ki razglaša, da je človek sam svoj gospodar. "Obzorje človekovega bivanja vse bolj krči na raven tosvetnega, kar pomeni veliko osiromašenje njegovega dostojanstva," je poudaril in izpostavil, da vsakdanja pragmatika in omamljenost z zgolj materialno uspešnostjo pogosto onemogočata, da bi človek v polnosti zaživel iz globin svoje presežnosti, ki se odraža v kulturi, umetnosti, glasbi, verovanju in različnih drugih oblikah njegovega ustvarjanja.

Glavan: Rdeči zmaj vztrajno napada

Novi predsednik škofovske konference Andrej Glavan je maševal na Zaplazu. Spregovoril je o koreninah današnjega praznika in poudaril, da je Marija živela iz vere, ki je šla skozi velike preizkušnje. Kot pravi, je njihova vera tudi danes lahko v nevarnosti, zamaje se lahko tudi zaradi najnovejših dogodkov, ne le zaradi dogajanja v mariborski nadškofiji.

Po škofovih besedah se slabosti ene od šestih škofij izrabljajo za napad na celotno slovensko Cerkev. Med krivci za to je navedel satana in medije. "Rdeči zmaj vztrajno napada," je položaj primerjal s svetopisemsko legendo, v kateri se žena z detetom bojuje z zmajem. Glavan poudarja, da napake ene ne morejo biti grehi vseh škofij. Kot je omenil, sta ljubljanski in mariborski nadškof, Anton Stres in Marjan Turnšek, z odstopom sprejela objektivno odgovornost za finančni polom. "Škofje in duhovniki smo vzeti izmed ljudi. Nismo brez napak, a vendar skušamo nesebično služiti Cerkvi in vam, dragi verniki," je še dejal.

Lipovšek: Ne obstajajo samo problemi, temveč tudi luč

Tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, ki začasno vodi mariborsko nadškofijo, se v nagovoru zbranih v Petrovčah ni izognil nedavnim spremembam v Cerkvenem vrhu. Vernike je prosil, da njega in njegove sodelavce podpirajo z molitvijo, da bodo "rešili, kar se rešiti da". "Vabam in zankam finančnih trendov in potem, ki so daleč od evangelija in modrega gospodarjenja s cerkvenim premoženjem, se nismo dovolj zoperstavili," je dejal in ob tem omenil tudi druge preizkušnje, kot so bolezen, neuspehi, naravne nesreče, neurja s točo, suša in požari. Rešitev za vse to je po njegovih besedah v današnjem prazniku, ki je znamenje, da na tem svetu ne obstajajo samo problemi in tegobe, temveč tudi luč – Jezus Kristus.

Rode: Kristus je vogelni kamen Cerkve

Kardinal Franc Rode pa je na slovesnosti v Fari pri Kočevju dejal, da je Marijino vnebovzetje "nepremagljivo upanje, ki nam daje moči tudi v nevarnostih in stiskah sedanjega časa". "Kljub vsemu hudemu, napadom od zunaj in grehom in slabostim od znotraj, vemo, da je Kristus vogelni kamen Cerkve, ki skupnosti vernih daje trdnost in življenjsko silo," je poudaril.

V nagovoru med mašo na Zaplazu na predvečer praznika pa je Rode spregovoril tudi o širjenju nestrpnosti in sovraštva do vernih pri nas. To se po njegovih besedah kaže tudi z nenehnimi zahtevami po ločitvi države od Cerkve, pri čemer gre za "poskus utišanja Cerkve v javnosti". "Nič nimamo proti ločitvi v smislu avtonomnosti države in Cerkve vsake na svojem področju, ne moremo pa sprejeti interpretacije ločitve kot izločenosti vere iz javnega življenja," je dejal.

Ob tem je poudaril, da je krščanstvo povsod priznano kot temelj narodne kulture in evropske civilizacije, od Rusije do Slovaške in Hrvaške, le pri nas ne. Pred leti po njegovih besedah tega sovraštva ni bilo. "Danes pa se zdi, da je, namesto nujnega reševanja perečih gospodarskih težav v ospredju dnevne politike želja po utišanju in izločitvi katoličanov iz javnosti," je dejal in ob tem omenil napovedano spremembo zakona o verski svobodi in predloge k obdavčitvi prostorov za verske obrede. Rode meni, da so si za takšen položaj pogosto krivi tudi sami. Pri tem je omenil finančni zlom mariborske nadškofije in odstop nadškofov. Na to je treba po njegovih besedah gledati v luči vere, saj je Cerkev božja ustanova, ki je ne morejo uničiti ne napadi od zunaj ne slabosti od znotraj.