FOTO: Prvi od decembrskih dobrih mož že razveselil otroke

Miklavž, ki bo godoval v nedeljo, je prvi od decembrskih dobrotnikov, ki po izročilu obdaruje predvsem otroke. Pridnim bo ponoči prinesel darila, porednim pa šibe. Škof Nikolaj ali Miklavž je hotel biti vernikom zgled zlasti v dobrodelnosti, zato je še danes njegov praznik ponekod namenjen dobrodelnosti.

Nikolaj ali Miklavž je bil škof v Mali Aziji, umrl je v prvi polovici 4. stoletja. O njem govorijo številne legende. Najbolj znana je legenda o treh revnih sestrah, ki jim je vrgel tri kepe zlata. Tako jim je priskrbel primerno doto, saj bi sicer zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile.

Na predvečer praznika so značilna tudi miklavževanja. V Ljubljani se je v petek začel Miklavžev sejem, danes pa je potekal Miklavžev sprevod, na katerem je Miklavž otrokom delili bombone, pecivo in sadje. Miklavčev sejem od četrtka poteka tudi na Trgu svobode in Grajskem trgu v Mariboru.

Božiček začel v Sloveniji obdarovati konec 80. let 20. stoletja

V Sloveniji se je od konca 80. let 20. stoletja v javnosti v decembrskem času poleg Miklavža in dedka Mraza začel kot obdarovalec vse bolj pojavljati tudi lik božička, oblečen v rdeča oblačila z belo obrobo. Tedaj je bil ocenjen kot uvoz iz ZDA, vendar pa ima v resnici svoje korenine v Evropi, kamor se je preko ZDA nekoliko spremenjen znova vrnil.

Lik božička, kot se je razvil v Združenih državah, je povezan z legendo o sv. Nikolaju ali sv. Miklavžu ter izročilom, ki so ga na njegov god imeli Nizozemci. Ti naj bi dediščino lika, ki so ga v domovini imenovali Sinterklaas, prenesli čez lužo.

Otroci verjamejo, da božiček živi na severnem tečaju skupaj s svojo ženo, kjer čez leto izdeluje igrače, pri tem pa mu pomagajo palčki. Otroci mu pošiljajo pisma z željami za božična darila, ki jim jih prinese domov v božični noči.

Dedka Mraza prevzeli po vzoru iz Sovjetske zveze

Po sv. Miklavžu in božičku je v dneh po božiču do novega leta čas le še za dedka Mraza. Otroci verjamejo, da jim darila prinese v noči z 31. decembra na 1. januar, že prej pa ga v nekaterih mestih lahko vidijo v sprevodih.

Dedka Mraza so uvedli po 2. svetovni vojni po sovjetskem vzoru deda Moroza. Dedek Mraz naj bi kot obdarovalec nadomestil sv. Miklavža. Slikar Maksim Gaspari je po naročilu pripravil tri upodobitve dedka Mraza, ki so leta 1952 izšle kot razglednice v založbi Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Po Gasparijevi upodobitvi dedek Mraz nosi kožuh iz ovčje kožuhovine bele ali rjave barve, dlaka pa je na notranji strani. Na glavi nosi polhovko, ima brke in brado, obut je v črne škornje, v rokah pa ima torbo ali gorenjski cekar.

Dedek Mraz se je kot obdarovalec ohranil tudi po osamosvojitvi Slovenije, v mestih pa tudi sprevodi dedka Mraza.