Pedagogi po poti popolne birokratizacije?

Predlog državne sekretarke na šolskem ministrstvu Mojce Škrinjar, da bi morali učitelji s svojo 8-urno dnevno prisotnostjo na delovnem mestu izpolniti zakonske kriterije, je sprožil oster odziv med šolniki, to rešitev pa zavrača tudi sindikat delavcev v šolstvu.

Da je poenotenje kriterijev za beleženje ur potrebno, so prepričani ravnatelji posameznih šol, saj je bila doslej odločitev, kako zapolniti kvoto ur in koliko časa morajo učitelji dejansko preživeti v učilnici, zgolj in samo v domeni ravnateljev, slednji pa se sprašujejo, ali ni morda naloga šolskega ministrstva, da tu postavi pravila za poenotenje.

Zakon o delovnih razmerjih zahteva 40-urno prisotnost na delovnem mestu, učitelji pa tega ne izpolnjujejo oziroma – sama narava pedagoškega dela zahteva poleg efektivnega dela v učilnici obilo priprav, strokovnih izpopolnjevanj ter truda tudi izven začrtanega delovnika in zvonjenja šolskega zvonca, po katerem se šolske klopi izpraznijo in vsi zapustijo šolo.

Precej prahu je med učitelji in ravnatelji dvignila vnovična polemika med Združenjem ravnateljev Slovenije, ravnatelji in učitelji ter sindikatom učiteljev na drugi strani, ali in kako bi lahko sistem v Sloveniji posodobili, prikrojili evropskim standardom ter ohranili nastavke za "učencem prijazno šolo“, ne da bi okrnili visoke standarde znanja, kakovost dela ter kršili delovno zakonodajo. Ali je treba zaradi razlik med posameznimi šolami v prosveto uvesti uravnilovko evidence ur, kaj si sme kdo pisati in kaj ne ter kdo bo o tem odločal, je vnovič razklalo oba tabora.

Pedagoški mir načenja morje nejasnosti

Na nekaterih šolah dokazujejo učitelji prisotnost tako, da učitelji dnevno beležijo ure, ki jih izvedejo (vključno z malico, dežurstvi na hodnikih, poukom, govorilnimi urami in posveti), praznine v delovnih urnikih pa zapolnjujejo z nadomeščanji, seminarji in sestanki. Drugod so že uvedli 8-urno prisotnost v šoli, a po večini šol ni dovolj kabinetov za vse učitelje, kjer bi lahko učitelji kakovostno in v miru spisali priprave za pouk, ocenili pisne izdelke učencev, zato nosijo delo domov in to opravijo v svojem prostem času zunaj delovnega časa. Prav tako je veliko dela z otroki, ki imajo težave z učenjem, disciplinske probleme, težave z zdravjem, zato morajo učitelji spisati veliko zapisnikov, se naknadno prilagoditi drugačnim standardom šolskega dela.

Ali bi uvedba 8-urne prisotnosti dejansko izboljšala kakovost dela ali pa bodo postale šole uradi, učitelji pa ob predpisani uri dvignili roke od dela ter svoje stranke – tako otroke kot starše – odslovili in "naročili" za naslednji dan v času "uradnih ur"?  Zaradi delovnih obveznosti se roditeljski sestanki na šolah odvijajo po 17. uri popoldne, z delovniki do 15. ure pa bi morali učiteljem plačati nadure. Ali so učitelji plačani za to, da so 8 ur prisotni na delu, ali za to, da je delo opravljeno, je pomislek, ki ga izraža kar večina vprašanih učiteljev.

Bi skupni sistem prinesel več reda?

Poenotenje podpira 65 odstotkov ravnateljev, ki so odgovorili na anketo Združenja ravnateljev Slovenije, kakšna pa bo rešitev, pa še niso dorekli. Predsednik združenja Alen Kofol pravi, da je treba to ravnanje enkrat uskladiti ter enkrat za vselej umakniti z dnevnega reda: "Vsak ravnatelj ima sistem prisotnosti različno urejen. Dejstvo je, da je treba ravnanja ravnateljev zakonsko uskladiti. Pomembno je, da je delo narejeno, a obenem v skladu z zakonodajo. Uravnilovke ne bomo mogli narediti, saj se šole po svoji bitnosti razhajajo s predpisanimi letnimi načrti. To ne pomeni, da bodo morali učitelji sedeti v šolah od 8. do 15. ure. V tem trenutku učitelj ni specifičen glede na zakonodajo, to pa bi bilo po mojem mnenju treba normativno urediti, a s skupnim konsenzom.“

Kofol dodaja, da je srž problema v njegovem stališču, po katerem bi bilo treba načrtovanje učiteljskega dela uskladiti z medsebojnim usklajevanjem in sodelovanjem učiteljev, to pa je po njegovem mnenju najbolje narediti v zbornici oziroma v šoli, kjer so stiki učiteljev možni in bi bilo tako načrtovanje pouka še boljše, kot je danes.

Cilji so jasni, pot do cilja pa še ne

"Treba bi bilo dvigniti kakovost dela in podpiram večje število ur sodelovanja med učenci in učitelji. Vsi pogoji so dani, da so učitelji 8 ur na šoli, tako so izgovori, da ni delovnega okolja, zelo žalostni. Priprave bi lahko pisali v službi – gorje, če bi začeli mi ravnatelji te priprave resno preverjati. Nikomur ne kršimo pravic, če morajo biti osem ur na delovnem mestu,“ pa meni ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc in dodaja: "Nisem za to, da rečemo, da je učitelj rigidno osem ur na delu, zagovarjam pa povečanje ur dela, med katerimi so učitelji neposredno z otroki. Delovnih dni z otroki na osnovnih in srednjih šolah je 190. Če odštejete vse sobote, nedelje in praznike, dobite ven 50 prostih delovnih dni, ki jih ni možno nikamor uvrstiti. Odštejte od tega še dopust in dobite 14 delovnih dni, ki jih nimate kam dati. Učitelji so premalo časa z otroki.“

"Država plačuje učiteljem tako kot slehernemu uslužbencu vse prispevke za 40-urni delovni teden vse leto in ni razloga, da oblast, ravnatelj in sistem ne bi smeli zahtevati upoštevanje zakonskih določil in ravnanje po črki zakona. Za delo doma bi potrebovali posebno dovoljenje!“ je še prepričan Merc.

Problem je avtoriteta posameznih ravnateljev, saj je delo treba opraviti, meni Merc in dodaja, da ne more trditi, da bi neposreden nadzor dosegel svoj namen. Nivoja dela zato ne bi smeli spuščati in je zato treba ohranjati pedagoški mir z učitelji. "Ravnatelji bi radi, da kdo drug odloča namesto njih, to pa ne gre. Če je ravnatelj kapitan svoje ladje, ki je šola, mu lahko ministrstvo kot admiral začrta le cilj poti, kako bomo tja prišli – ali v konvoju ali drugače, pa zaenkrat ni jasno.“

SVIZ: Slovenske šole kot podjetja? Ne, hvala!

"Problem je obvezna 8-urna prisotnost, ki je glede na naravo dela popolnoma nemogoča,“ pravi tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Sandi Modrijan in dodaja, da so številne predloge in rešitve naslavljali na krovno ministrstvo že v prejšnjih mandatih. Kot pravi, se tega problema ni ministrstvo dotikalo niti v času ministrovanja Milana Zvera niti med ministrovanjem Igorja Lukšiča, saj so se želeli izogniti sporu s šolniki in preprečiti zaostrovanja že tako napete situacije. Na SVIZ nasprotujejo administrativno-normativnemu pogledu na delo učiteljev in poudarjajo, da gre za podcenjujoč odnos do izkazane odgovornosti učiteljev.

"V Evropi trinajst držav predpisuje točno število ur, ko morajo biti učitelji nujno prisotni v šoli. Število teh za učitelje „obveznih“ ur v šoli le na Portugalskem (35), Islandiji (34) in v Veliki Britaniji (32) presega trideset ur. Med evropskimi državami jih je torej manj kot pol, ki opredeljujejo obvezno prisotnost učiteljev na delovnem mestu, pa še med njimi le tri več kot 30 ur tedensko. Če bi torej uresničili predlog Mojce Škrinjar, bi bila Slovenija edina evropska država (svetilnik?) z obvezno 40-urno tedensko prisotnostjo učiteljev na delovnem mestu,“ poudarjajo na SVIZ in dodajajo, da se šole in delo učiteljev ne morejo in ne smejo po neoliberalnem kopitu preoblikovati v uradniška okolja, ki delujejo po ključu podjetij.

8-urni delovnik le dimna zavesa za dosego globljih ciljev?

Debata o 8-urnem delovniku je začasno ustavljena in zaključena, ministrstvo pa tega zaenkrat ne namerava vštevati v prednostne naloge dela ministrstva, a debata med ravnatelji še ni zamrla. Nekdanji vodja slovenske enote Eurydice Tatjana Plevnik svari, da je tu ključna sprememba normativov za šolstvo, del katerega je tudi predlog podaljšanja delovnika.

Kljub temu da se delovnik ne bi uvajal, pa je ministrstvo pripravilo povečanje učnega načrta, delovnih obveznosti, delovnih nalog in normativov, s čimer se zaostruje pritisk na učitelje. Vse večje pritiske lahko ljudje prenašamo nek čas, nato potrebujemo olajšanje, še huje pa je, da lahko učitelji premosorazmerno s plačo in količino dela spustijo kakovost dela, s čimer pa se slabšajo obeti za prihodnost, poudarja sogovornica. "Če smo si planet sposodili od svojih vnukov in otrok, potem bi morala biti naša skupna naloga, da jim olajšamo življenje ter polepšamo pot v prihodnost,“ dodaja Plevnikova in pravi, da je bila pot v pravo smer zakon o učiteljih, ki so ga pripravljali v navezi s prejšnjo sestavo ministrstva, a je stvar zamrla.

Rešitev bi bila po njenem mnenju izstop učiteljev iz sistema javnih uslužbencev, ohranitev visoke zaposlenosti in znižanje plač, s selekcijo in več delovnimi priložnostmi za mlade pa bi se zvišala raven posla, v katerem bi ostali ljudje, ki se čutijo s pedagoškim procesom povezani. "Če je stiska z denarjem, to ljudje razumejo, a javni uslužbenci in učitelji čutijo tovrstna vladna prizadevanja kot prevaro, kjer poskušajo nekateri svoje cilje doseči z "objektivnimi kriteriji.“ Dejstvo je, da ni denarja, zato bo treba znižati plače,“ še pravi Plevnikova. Škarje in platno sta tako trdno v rokah države, ki pa je odločena varčevati in še bolj zategovati pasove, še dodaja sogovornica.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!