Katere novosti prinaša tretja različica osnutka koalicijskega sporazuma?

V osnutku ostaja ustvarjanje pogojev za postopno znižanje obremenitve dela na področju socialnih prispevkov, pri preoblikovanju dohodninske lestvice pa je izpadla ukinitev razreda s 50-odstotno davčno stopnjo. Ostaja tako besedilo, da bo koalicija proučila možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitve plač visokokvalificirane delovne sile.

Besedilo je glede privatizacije nekoliko strožje in širše zastavljeno. Predvideva, da se bo proces nadaljeval le pod pogojem, da bo privatizacija strateško premišljena in osmišljena ter bo ohranjala število delavnih mest, ustvarjala nova delovna mesta ter zagotavljala rast in razvoj privatiziranih podjetij.

Medtem ostajajo načrtovani ukrepi na trgu dela za varno prožnost in vzpostavitev odpravninskega sklada pa tudi načrti glede priprave podlag za nove spremembe pokojninskega sistema. V skladu s priporočili Evropske komisije si bo bodoča vlada v socialnem dialogu, ki bo vključeval tudi analizo potrebnih ukrepov in sprememb na trgu dela, prizadevala za sklenitev socialnega sporazuma za obdobje 2014-2018.

Opaziti pa je, da denimo izsledki neodvisne revizije izvedbe gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) niso več podlaga za odločitev o nadaljnjem delovanju Teš 6, kot se je to glasilo v prejšnjem osnutku.

Poleg tega je v najnovejšem osnutku izpadla tudi celotna točka o preiskavi bančne luknje pod okriljem Banke Slovenije z jasno opredelitvijo odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov dokapitaliziranih bank.

Predvidoma na zahtevo DeSUS so v najnovejšem osnutku tudi nekatere spremembe na področju socialne politike. Medtem ko je prejšnji osnutek predvideval, da bi se regres upokojencem izplačal v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi države, se koalicijske partnerice v zdajšnji različici zavezujejo, da bodo v proračunu zagotovili sredstva za regres upokojencev v višini okoli 40 milijonov evrov. Bodo pa kmetje izgubili možnost, da se njihova pokojnina izenači z navadnimi, prav tako ne bo povišanja kmečkih pokojnin.

Pokojnine pa se bodo, kot je predvideval tudi prejšnji osnutek, usklajevale v primeru več kot 2,5-odstotne gospodarske rasti. Sporazum po novem predvideva sprejem zakona o ustanovitvi in delovanju demografskega rezervnega sklada, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema, do 30. junija 2015. Prav tako novi osnutek predvideva uvedbo informativnega izračuna socialnih prejemkov posameznikov po vzoru informativnih izračunov dohodnine, s čimer bi se povečala preglednost socialnih prispevkov.

Po novem dodatna instituta na področju lokalne samouprave

Kot piše v novi različici sporazuma, vsebine v njej podpirajo "osnovni model Modre Slovenije, ki temelji na razumevanju soodvisnosti ključnih gradnikov družbe: človeka, struktur in prostora". Cilj je vrniti Slovenijo na zemljevid naprednih demokracij.

Nov osnutek predvideva dva dodatna instituta na področju lokalne samouprave. Interesne zveze občin bi omogočale skupno urejanje in izvajanje posameznih upravnih občinskih nalog ter skupne razvojne in investicijske programe. Pri vprašanju finančne samostojnosti nastajajoča koalicija meni, da morajo imeti lokalne skupnosti pravico do upravljanja z lastnimi zadevami. Dopolnilna sredstva za zagotavljanje nalog lokalne samouprave mora zagotoviti država hkrati z določitvijo teh nalog, piše.

Izpadla je točka, ki predvideva nadzor nad notarskimi storitvami, je pa dodana reorganizacija mreže centrov za socialno delo.

Z novim poglavjem nekoliko bolj izpostavljena politika enakih možnosti za vse

V zadnjo različico sporazuma je dodano tudi poglavje o politiki enakih možnosti za vse. Med ukrepi na tem področju so predvideni; poseben urad zagovornika načel enakosti, resolucija o nacionalnem programu za enakost žensk in moških in ratifikacija Istanbulske konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in v družini. Prav tako bodo koalicijski partnerji krepili boljše možnosti usklajevanja javnega in zasebnega življenja, tudi prek oblikovanja Centrov za družine, in zagotovili široko strokovno debato o novi Resoluciji o družinski politiki.

Obeta se krepitev parlamentarnega nadzora nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, in sicer v smislu strokovno-tehničnega servisa, ki bi deloval kot pomoč parlamentarni komisiji za zahtevnejša nadzorstvena opravila.

Če je stara različica sporazuma predvidevala zgolj zagotovitev transparentnih meril za podeljevanje akreditacij visokošolskim institucijam prek delovanja nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, je zdaj predvidena sprememba relevantne zakonodaje na področju visokega šolstva. Z njo bi olajšali institucionalno akreditacijo visokošolskih študijskih programov glede na kriterije kakovosti visokega šolstva in dosledno slediti evropskim standardom kakovosti.

Besedilo po novem predvideva 14 ministrstev, a dokončno število še ni točno znano

Nova različica osnutka koalicijskega sporazuma predvideva ministrstvo za šolstvo in šport, visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; v predhodni različici osnutka je bilo ministrstvo za šolstvo in šport samostojno. Sprememba je tudi pri imenu ministrstva za kmetijstvo, ki so mu dodali še gozdarstvo in prehrano.

Drugi osnutek sporazuma je sicer predvideval 16 ministrstev, tretja različica jih predvideva 14, a Cerar je v sredo zvečer dejal, da bo končno število ministrstev zelo verjetno 15.

Nekaj novosti je tudi pri koalicijskih projektih. Pri projektu za vzpostavitev učinkovite strukturne in administrativne usposobljenosti za črpanje EU sredstev nosilec projekta ni več služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko, temveč bodoči urad za strateške razvojne projekte in kohezijo.

H koalicijskim projektom so dodali še 16. projekt, in sicer socialno podjetništvo, pri čemer so zapisali, da je potrebna nujna konkretizacija projekta, kar je naloga stranke DeSUS.

V obrazložitvi projekta so zapisali, da spremenljivi gospodarski in družbeni pogoji, spremenjene demografske in socialne razmere ter vse večja potreba po lokalizaciji določenih tipov storitev vzpodbujajo razvoj novih oblik ustvarjanja dodane vrednosti, še posebej na etičnih in družbeno odgovornih temeljih. Odgovor na to po njihovem mnenju ponuja koncept socialnega podjetništva.

Med ukrepi na področju človekovih pravic je po novem predvidena tudi vzpostavitev organa v okviru pristojnega parlamentarnega odbora, ki bo poročal o stanju človekovih pravic pri nas. Prav tako so v osnutku po novem navedeni nekateri ukrepi v zvezi s pravicami narodnih manjšin, romske skupnosti in pripadnikov narodov nekdanje SFRJ.

Glede zunanjepolitičnih usmeritev ni sprememb, razen da koalicijski dogovor predvideva, da Slovenci v zamejstvu in po svetu ne bodo imeli več svojega ministra, ampak da se bo urad preselil pod okrilje zunanjega ministrstva.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je sicer po sredinem izvršnem odboru stranke pojasnil, da sta se s kandidatom za mandatarja Mirom Cerarjem dogovorila, da bo urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ostal samostojen in da ga bo še vedno vodil minister brez listnice.