Katastrofalna ocena vojske: za delovanje v miru zadostno, v primeru krize pa nezadostno

Ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman sta predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske.

Pahor je dejal, da je v poročilu, ki ga pripravi Generalštab, pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno. Poročilo pa po njegovih besedah ocenjuje pripravljenost Slovenske vojske v krizi ali vojni za nezadostno. "Najbolj problematična je popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter sposobnost dolgotrajnejšega delovanja," pravi.

Kot nadaljuje, je zato dolžan ugotoviti, da Slovenska vojska ostaja na najnižji ravni sposobnosti delovanja. Ker je pomemben razlog za tako stanje nizek proračunski izdatek za Slovensko vojsko, je vendarle spodbudno, da se je trend padanja teh izdatkov končno zaustavil. "Njihovo postopno povečanje v skladu z našimi potrebami in možnostmi lahko omogoči, da Slovenska vojska brezhibno opravi vse svoje naloge v vseh razmerah," dodaja.

Če se razmere poslabšajo, bi bilo treba vojsko hitro in izdatno finančno podpreti

Glede na to, da so se mednarodne varnostne razmere v zadnjih letih poslabšale, se spopadamo s starimi in novimi vrstami varnostnih tveganj, a ker Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, se lahko na poslabšanje varnostnih razmer odzovemo s postopnim in premišljenim povečanjem izdatkov za obrambo in posodobitev vojske, ugotavlja predsednik.

"V morebitnem primeru bistveno in nenadno poslabšanih varnostnih razmer v neposrednem okolju pa bi bilo potrebno Slovensko vojsko hitro in izdatno finančno podpreti. Zato glede na vse povedano predlagam postopno in premišljeno povečanje vlaganj v vojsko in premišljeno in učinkovito posodobitev celotnega varnostnega sistema, ki vključuje še Policijo, obe obveščevalni službi in Civilno zaščito." Pahor sicer še meni, da za zdaj ni nič usodno zamujeno, a da ne smemo več odlašati.

V nadaljevanju je predsednik pohvalil predanost in profesionalnost častnikov in vojakov. "Ne smem in nočem mižati pred dejstvom, da so v celoti zadovoljni s svojim statusom. Niso. Toda, v kolikor bi se počasi, postopoma stvari vendarle začele premikati na bolje, imamo v njih najpomembnejši steber vojaške in siceršnje nacionalne varnosti," je prepričan.

V devetih mednarodnih operacijah in takojšnjih odzivnih silah je v letu 2016 na dan delovalo skoraj 450 pripadnikov Slovenske vojske. V podporo zaščiti in reševanju ter policiji v migrantski krizi je bilo vključenih nad 2300 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Njeni helikopterji so v reševalnih nalogah opravili še enkrat več ur kot v letu 2015 in sodelovali v skoraj 400 reševalnih akcijah. Vse to priča o predanosti. 

"Vendar pa predanost ni dovolj. Številke kažejo, da vojaški poklic ni več konkurenčen poklic v slovenskem prostoru," pravi Pahor in še dodaja, da bodo imeli izboljšanje gospodarskega položaja, odpiranje delovnih mest ter boljši pogoji zaposlitve v sorodnih poklicih dodaten učinek na stanje v vojski. "Nizki prejemki, zaposlitev za določen čas, skrb kaj po 45. letu starosti, vpliv poklica na zdravje in družino, so dodatni oteževalni dejavniki. Zato je potrebno vojaški poklic ponovno ovrednotiti, tako glede statusa kot plačila. Le na ta način bomo ohranili tudi bojni značaj Slovenske vojske." Želi si bolj odločnega premišljanja in ukrepanja glede posodobitve Slovenske vojske in celotnega nacionalnega varnostnega sistema.

Ministrica: Kažejo se manjši pozitivni premiki

Da pripravljenost Slovenske vojske še ni takšna, kot bi si želeli, je priznala tudi ministrica Andreja Katič. Je pa poudarila, da se kažejo manjši pozitivni premiki.

Hkrati je zatrdila, da "je bilo izvedenih več ukrepov v pravo smer, kot jih morda kaže letošnja ocena pripravljenosti Slovenske vojske". Med njimi je izpostavila zagotovitev in porabo finančnih sredstev, dogovore o prioritetah in izgradnji zmogljivosti Slovenije za prihodnje obdobje ter izboljšanje položaja pripadnika vojske.

Načelnik generalštaba Andrej Osterman je zatrdil, da je Slovenska vojska dobro usposobljena, pripravljena in organizirana za delovanje v miru. Spomnil je na nekatere dejavnosti Slovenske vojske v minulem letu, med drugim pri obvladovanju migrantske krize, hkrati pa pohvalil njeno delovanje na mednarodnih operacijah in misijah. Posebno pozornost pa je vojska lani namenila tudi načrtovanju in izvedbi usposabljanj.

Pripravljenost Slovenske vojske je bila po njegovih besedah lani na enaki ravni kot leta 2015. V sklopu pripravljenosti se je izboljšalo le področje usposobljenosti, nespremenjena pa so ostala področja kadrovske popolnitve mirnodobne sestave, oborožitve in opreme, vojaške infrastrukture in načrtov uporabe, je navedel načelnik generalštaba.

Za nadaljevanje opremljanja in modernizacije, za vzdrževanje profesionalnega in bojnega karakterja ter za izgradnjo zmogljivosti za potrebe nacionalne obrambe in zavezništva pa bi vojska po njegovih besedah v prihodnje potrebovala izdatnejša sredstva. Med prioritetami je Osterman izpostavil izboljšanje plač in osebne opreme vojakov ter nakup streliva in povečanje ognjene moči.

Načelnik generalštaba je še pojasnil, da je bilo ocenjevanje pripravljenosti enot in poveljstev vojske, na podlagi katerega je nastalo letošnje poročilo, izvedeno po sicer predpisani, a izjemno zahtevni metodologiji.