Katastrofa ali priložnost za boljše rešitve?

Mnenj, kaj se bo zgodilo, če volivci zavrnejo pokojninsko reformo, je ogromno. Poglejmo nekaj napovedi.

Preberite tudi: Vlada pravi, da se bo s pokojninsko reformo ustavilo zniževanje pokojnin. Sindikati pa, da bo delavce pahnila v revščino. In volivci? Naša anketa je pokazala, da jih kar 55 odstotkov sploh ne pozna in ne razume zakona, o katerem bodo odločali.

Minister za delo Ivan Svetlik že ves čas opozarja, da bodo v primeru padca pokojninske reforme potrebni še ostrejši ukrepi in dodatni intervencijski zakoni. Vlada je ocenila, da bodo v primeru, če pokojninska reforma ne bo uveljavljena, poleg vseh varčevalnih ukrepov iz Programa stabilnosti potrebna dodatna znižanja javnofinančnih odhodkov v skupni višini okoli 300 milijonov evrov letno.

Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije pravijo, da bi nastale težko popravljive posledice za pokojninsko blagajno, v katero mora država že zdaj prispevati več kot milijardo evrov letno.

Ob zavrnitvi pokojninske reforme bi se po opozorilih Banke Slovenije močno znižala zmožnost države na področju izvajanja potrebnih strukturnih reform in nujne konsolidacije javnih financ. Kot pravijo, bi se verjetno zato poslabšala tudi bonitetna ocena države in s tem zvišale obrestne mere za zadolževanje v tujini. Tako bi se poslabšal dostop do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih za državo, banke, podjetja in posameznike, kar bi znižalo konkurenčnost in gospodarsko rast.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec dodaja, da bi morebitna zavrnitev pokojninske reforme privedla do še večje zadolženosti, saj bi se zagotovo povečale obresti za slovenska podjetja in državo.

Kaj pravijo ekonomisti?

Ekonomist Bernard Brščič ugotavlja, da bi bili kratkoročni fiskalni učinki reforme šibki in v naslednjih treh letih ne bi razrešili težav slovenskih javnih financ. Letos jih niti ne bi bilo, opozarja. Brščič zato ocenjuje, da nesprejetje reforme na referendumu ne bi imelo usodnih proračunskih posledic, "posledice bi utrpela le vlada in njena (ne)sposobnost vodenja reformne politike".

Da reforma ne bi prinesla kratkoročnih učinkov oz. da prihrankov v naslednjih nekaj letih na njen račun še ni pričakovati, izpostavlja tudi ekonomist Jože Mencinger. Zakon sicer podpira, saj naj bi bila njegova potrditev kljub vsemu racionalna. Obenem pa tudi Mencinger verjame, da referendumska zavrnitev sprememb za slovenske javne finance ne bi pomenila nič tragičnega. V tem smislu se mu zdi strašenje z ukrepi mednarodnih institucij odveč.

S tem se ne strinja ekonomist Aleš Berk, ki poudarja, da bi bilo znižanje bonitetne ocene Slovenije, če bi pokojninska reforma padla, dejstvo. To bi za državo pomenilo zvišanje obrestnih mer, na ta način pa bi se dvignile tudi vse ostale obrestne mere, izpostavlja. Po njegovih besedah je sicer bančno financiranje v Sloveniji že danes dražje kot v primerljivih državah oz. je najdražje med državami članicami območja evra. Obenem so višje obrestne mere slabe tudi za konkurenčnost države, navaja.

Kaj pravijo sindikati?

Premier Borut Pahor je nekajkrat pozval sindikate, naj razkrijejo kompromisno rešitev pokojninske reforme.

Najprej takojšen odstop Pahorja in Svetlika

Predsednik Pergama Dušan Rebolj je najprej poudaril naslednje: v primeru padca pokojninske reforme bodo premierja Pahorja in ministra za delo Ivana Svetlika pozvali, naj takoj odstopita. Pozivi k Svetlikovemu odstopu so se sicer pojavili tudi po padcu zakona o malem delu.

Predstavniki konfederacije sindikatov Pergam in KS 90 so nato predstavili svoj predlog pokojninske reforme.

1. Moški bi pravico do starostne pokojnine pridobil ob dopolnjenem 63. letu starosti in 40 letih pokojninske dobe, ženska pa ob enaki starosti in 38 letih pokojninske dobe.

2. Po predlogu bi starostno pokojnino pridobil tudi zavarovanec, ki bi brez dokupljene dobe dopolnil 60 let in bi imel 42 let pokojninske dobe, in zavarovanka, ki bi brez dokupljene dobe dopolnila 58 let starosti in bi imela 40 let pokojninske dobe. Dvig pokojninske dobe na 42 oziroma 40 let bi se zgodil postopno, in sicer po štiri mesece na leto.

3. Malus za vsak mesec manjkajoče starosti bi po predlogu do 63. leta znašal od 0,25 do 0,3 odstotka na mesec, bonus za daljšo pokojninsko dobo od predpisane pa prav tako od 0,25 do 0,3 odstotka na mesec.

Reforma je potrebna, a kakšna naj ta bo?

Sindikati in nasprotniki pokojninske reforme opozarjajo, da nas predlagatelji strašijo s katastrofalnimi posledicami nesprejetja pokojninske reforme. Opozarjajo, da bi država morala urediti osnovne stvari, ki ne delujejo oziroma so pomanjkljive. Koliko je neplačanih prispevkov, koliko brezposelnih, koliko mladih brez rednih zaposlitev in podobno? Najprej naj se vlada loti teh zadev, nato pa naj sprejme pokojninsko reformo, ki bo usklajena s socialnimi partnerji, dodajajo nasprotniki.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so prepričani, da je pokojninska reforma potrebna. Zato so že leta 2008 sporočili, kakšni naj bodo glavni cilji pokojninske reforme:

1. Pokojninski sistem mora tudi v prihodnje zagotavljati ustrezno socialno varnost upokojene generacije in preprečevati revščino na starost.

2. Zagotovljena mora biti udeležba upokojene generacije pri uživanju sadov gospodarskega razvoja.

3. Finančna vzdržnost pokojninske blagajne.

4. Primerna socialna varnost delovnih invalidov (invalidsko zavarovanje jih mora ustrezno odškodovati za izgubo dohodkov zaradi invalidnosti) – preprečevanje revščine.

5. Vsebinsko in ne zgolj formalno uresničevanje predpisov za zaposlitveno in poklicno rehabilitacijo delovnih invalidov.

To je le nekaj smernic in predlogov, pri katerih vztrajajo predstavniki ZSSS.

Torej, kaj se bo zgodilo, če se volivci na referendumu odločijo, da zavrnejo pokojninsko reformo? Vlada po zakonu ne sme še leto dni predlagati istega zakona. Sindikati sicer pravijo, da bi za pogajalsko mizo sedli že 6. junija, a vprašanje je, kako bo ravnala vlada.